Torek, 16. 12. 2025, 9.32
2 meseca
Dvajset let tihe, a vztrajne podpore talentom, ki šele prihajajo
Kaj je skupno Da Vinciju, Agathi Christie, Ani Pavlovi in slovenskim otrokom?
Najčistejša oblika ustvarjalnosti se rodi v otroštvu. Takrat, ko črta še ne pozna pravil, ko barva ni nikoli napačna in ko domišljija nima meja. A prav v tem občutljivem obdobju je tudi najbolj ranljiva – odvisna od tega, ali jo bo nekdo prepoznal, spodbudil in ji dal prostor, da zraste.
Ko odrasli prisluhnejo otroški domišljiji
V podjetju ASTECH iz Logatca to razumejo že dvajset let. Zato njihova božično-novoletna voščilnica ni le praznično sporočilo, temveč vsako leto znova tudi poklon otroški domišljiji. Že dve desetletji namreč razpisujejo ustvarjalni natečaj za osnovnošolce, kjer zmagovalna risba postane uradni motiv njihove novoletne voščilnice – sporočila, ki ga prejmejo stranke, poslovni partnerji in prijatelji podjetja. Lani je otroška risba celo krasila jumbo plakate po vsej Sloveniji.
Ideja se je rodila preprosto, skoraj spontano. Ko so v podjetju pred leti iskali izviren motiv za praznično voščilo, je eden od ustanoviteljev sprva razmišljal, da bi ga ustvaril sam. A kmalu je postalo jasno, da odrasla roka težko ujame tisto, kar otroci nosijo povsem naravno – neobremenjeno ustvarjalnost. Od takrat naprej Astech vsako leto znova preda besedo najmlajšim.
Ustvarjalnost ni razkošje, temveč potreba
Kreativnost ni le hobi. Je temelj zdravega razvoja, način izražanja, razumevanja sveta in sebe. Je ogledalo družbe in nosilec narodnega zavedanja ter spomina. Vsak otrok jo nosi v sebi – likovno, glasbeno, gibalno ali kakšno drugo. A prepogosto se zgodi, da ta del osebnosti sčasoma potihne. Odrasli nanj pogosto pozabimo, dokler ga morda znova ne odkrijemo šele pozno v življenju.
Vsak talent potrebuje nekoga, ki verjame vanj
Zgodovina nas uči, kako odločilna je pravočasna in odločna spodbuda. Leonardo da Vinci je svoj izjemen talent profesionalno začel razvijati kot štirinajstletni mladenič v slikarski delavnici mojstra Verrocchia. Eden največjih violinistov vseh
časov, Yehudi Menuhin pa je violino prvič prijel v roke pri rosnih štirih letih. Ana Pavlova je na pot svetovne baletne slave stopila pri enajstih, tako kot Agatha Christie, ki je pri teh letih objavila prvo pesem. Vsaka velika zgodba se je začela z majhnim, a ključnim trenutkom – nekdo je verjel vanje.
Prav tak trenutek vsako leto doživi tudi zmagovalec Astechovega natečaja. Poleg darilnega paketa otrok prejme še nekaj neprecenljivega: potrditev, da njegov trud in njegovo navdušenje štejeta. Njegov razred prejme finančno nagrado, mentorica ali mentor pa priznanje za spodbujanje ustvarjalnosti. A največ pomeni trenutek, ko otrok na voščilnici ali plakatu prepozna svojo risbo – in spozna, da njegov glas seže daleč.
Naložba v prihodnost, ki se ne meri v številkah
ASTECH s tem projektom že dvajset let dokazuje, da uspešno podjetje ni le tisto, ki gradi tehnologijo in sisteme, temveč tudi tisto, ki vlaga v prihodnost družbe in razume, kako dragoceno je, ko odrasli naredimo prostor otroški ustvarjalnosti. Vlaga v tihe talente, ki danes rišejo s flomastri ali kiparijo s plastelinom, jutri pa bodo ustvarjali svet.
prazniki