Juri zahteva zaustavitev izplačil visokih regresov

Franco Juri (Zares) od agencije za upravljanje kapitalskih naložb države in vlade zahteva, da preprečita izplačilo regresov. Zahteva za odstop vodje agencije ga ne bi presenetila.

"Zahteva po odstopu Komarjeve me ne bi presenetila" Na namigovanja, da naj bi gospodarska ministrica Darja Radić v četrtek zahtevala odstop prve dame agencije Dagmar Komar, je Jurij odgovoril, da ga to ne bi presenetilo. "Nesporno dejstvo je, da vse, kar se je dogajalo v zadnjih tednih, bi upravičilo tudi tako zahtevo," je dejal.

Komarjeva je za Radio Slovenija dejala, da bi morale uprave kot nadzorni sveti delovati skrbno. "Družba, ki je imela slabše poslovne rezultate, je morala skrbno proučiti primerno višino izplačil regresa," je še dejala Komarjeva.

z agencije so sporočili, da so pristojni za upravljanje kapitalskih naložb, ki obsega pridobivanje in razpolaganje s kapitalskimi naložbami ter izvrševanje pravic delničarja ali družbenika. "Navedeno vprašanje pa je primarno v pristojnosti poslovodstva oziroma nadzornega sveta kot organa nadzora družb," so izpostavili na agenciji. Agencija meni, da morajo uprave in nadzorni sveti družb v delni ali večinski lasti države odgovorno in gospodarno presoditi višino izplačanega regresa in pri tem upoštevati splošno gospodarsko situacijo in finančni položaj družbe. Izplačilo višjih zneskov od minimalno dogovorjenih v kolektivnih pogodbah bi moralo biti utemeljeno v uspešnosti poslovanja družbe, so še zapisali v sporočilu.

Gre za podhranjena podjetja, ki jim pomaga država Če bi govorili o družbah v državni lasti, ki bi poslovale odlično in imele dobiček, višina regresa po besedah Jurija sploh ne bi bilo vprašanje. Spomnil pa je na 250-milijonsko dokapitalizacijo NLB, v torek sprejeto novelo zakona, ki državi omogoča poplačilo obveznosti do železnic v višini 134 milijonov evrov. "Gre za podhranjena podjetja, ki prejemajo državno pomoč. Nepojmljivo je, da se bo tudi s temi sredstvi pokrivalo višje izdatke za osebne prejemke zaposlenih," je izpostavil.

Minimalna plača znaša 748 evrov bruto, medtem ko naj bi NLB do julija izplačala 1556 evrov bruto regresa, Pošta Slovenije 1045 evrov bruto, v Slovenskih železnicah pa 1082 evrov bruto.

Vlada naj spremeni nepregledne dele zakona V poslanski pobudi Juri zahteva, da agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami države takoj ukrepa glede spornih regresov in prepreči njihovo izplačilo, obenem pa, da vlada spremeni zakon v tistih delih, ki omogoča nepreglednost na tem področju.

Juri želi, da se z novim zakonom tudi točno opredeli odnos agencije za upravljanje s kapitalskimi naložbami države do vlade in do družbe. "V tem močvirju vse kaže, da ni nobene preglednosti, da vlada samovolja posameznih pooblaščenih birokratov, ki vodijo agencijo in ki očitno niso kos situaciji v teh kriznih razmerah," je opozoril in izrazil željo, da se predsednik vlade Borut Pahor jasno opredeli, ali agencija deluje v javnem interesu.

"To, kar smo pričakovali od agencije, se ni uresničilo. Nedavno smo izvedeli, da bo spremenila kadrovsko podobo nekaterih nadzornih svetov, dotaknila pa se ni problematičnega primera Darsa, kjer je interveniralo tudi računsko sodišče," je poudaril in dodal, da se je delo agencije začelo na napačen način.

Vlado o znižanju plač NLB sprašujejo tudi v SNS Tudi prvak SNS Zmago Jelinčič je na vlado naslovil poslansko vprašanje v zvezi z znižanjem plač v NLB. "Ni res, da vlada ne more nič storiti. Možna sta dva odgovora: ali si vlada ne upa nič storiti ali pa vlada noče nič storiti," meni Jelinčič.

"Davkoplačevalci nismo krivi za slabo poslovanje" "Dati 250 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja za reševanje banke in ne sprejeti ukrepov, da denar ne bo poniknil v žepe svetovalcev, tujih ali domačih, plače uprav in zaposlenih, je nedopustno," je še poudaril in dodal, da davkoplačevalci nismo krivi za slabo poslovanje banke, imamo pa pravico vedeti, do centa natančno, kam gre naš denar. Jelinčič vlado sprašuje, kakšen načrt ima in kaj bo storila vnaprej ter na kakšen način namerava reševati NLB, ne da bi posegala po novem denarju davkoplačevalcev? Zanima ga tudi, kdaj bo znižala nedopustno visoke plače nekaterim uslužbencem NLB?