SiolNET. Novice Novice
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zelene laži

4

termometer

V svoji novi knjigi Mišo Alkalaj spet opozarja na zavajanja "poklicnih okoljevarstvenikov in kvaziznanstvenikov", zaradi katerih, kot pravi, izgubljamo življenja in denar.

"Nisem proti vsem okoljevarstvenim prizadevanjem," je na predstavitvi izrecno poudaril publicist Mišo Alkalaj, ki je že v svoji prejšnji knjigi Podnebna prevara – ta je prosto dostopna v elektronski obliki na uradnih spletnih straneh – nasprotoval teorijam o antropogenem ogrevanju (segrevanju zaradi človekove dejavnosti). Ali minusi, če sploh so, odtehtajo pluse? Tudi v novi knjigi Zelene laži se je oprl na javno dostopne vire in na dobrem ducatu primerov izpostavil nadaljnja po njegovi oceni nevarna zavajanja poklicnih okoljevarstvenikov. V posameznih poglavjih se je med drugim dotaknil utemeljenih, še bolj pa neutemeljenih groženj o azbestu, živosrebrnih izpustih, svincu v bencinu, insekticidu DDT (diklorodifeniltrikloroetan) in uporabi gensko modificirane hrane.

"Ali ni neumno, da ne uporabljamo ameriške koruze, ker je gensko modificirana za večjo odpornost proti škodljivcem, uporabljamo pa italijansko, nemodificirano, ki je pred kratkim imela povišano vsebnost toksinov, značilnih za prisotnost koruzne vešče? Italijani so od Bruslja celo zahtevali, da se uradno povišajo mejne vrednosti teh toksinov!"

Gensko modificirane poljščine pa so, je še zapisal, tako povečale pridelek, da je v Mehiki in marsikje drugje po svetu, kjer so se ob slabih letinah spopadali s pomanjkanjem hrane, lakota izginila že v kratkem času. Če bi se jim odpovedali, bi lakota gotovo odnesla še več življenj, je prepričan Alkalaj. Pod pretvezo ekoloških groženj bi vsi samo denar Skupni imenovalec teh zavajanj je, kot je poudaril, vedno isti: grožnje, utemeljene na polresnicah, omogočajo uvedbe novih davkov in nadomestil, katerih poglaviten cilj je kaj drugega kot zagotavljanje boljšega življenjskega okolja. Medijska kredibilnost se ne ujema vedno z resnico in v njunem spopadu običajno resnica izgublja, je povzel mnenje nemškega okoljskega novinarja. Senzacija se odlično prodaja, resnica pa težje Nevarno je tudi to, da mediji radi objavijo senzacionalistične polresnice, znanstveno ugotovljenih zavrnitev pa ne. Tako na primer Alkalaj navaja, da mu ni uspelo najti enega samega primera, da bi se gensko spremenjene živali ali rastline izkazale za nevarne ali tvegane, kot jih skušajo predstaviti velike poklicne okoljevarstvene organizacije.

Toda serviranje senzacij je hkrati tudi v interesu poklicnih okoljevarstvenikov, je še zapisal. Njihovi prihodki so odvisni od njihovega medijskega in s tem tudi političnega vpliva, zato ne preseneča, da jim je senzacionalističnost njihovih akcij pomembnejša od znanstvene utemeljenosti ali koristnosti za okolje. Krog je sklenjen Številne okoljevarstvene organizacije, tako v svetu kot pri nas, veliko denarja črpajo iz državnih proračunov. Ne brez razloga: "Okoljevarstvene organizacije ustvarjajo neko mnenje, ki vpliva na politiko ter ji pomaga doseči davčne in fiskalne cilje, politika pa se jim oddolži s financiranjem." Krog je tako sklenjen.

Struktura izdatkov razkrije prave namene O dobrih namerah poklicnih okoljevarstvenikov dvomi že na podlagi strukture njihovih stroškov. "Če gre večji del proračuna poklicnih okoljevarstvenikov za komunikacije, je očitno, da gre za oglaševalce in lobiste," je prepričan Alkalaj. Dovolj je slediti denarju, podatki pa so danes dostopnejši kot kadarkoli prej: "Aplikacija Revizor lepo razkrije, kje dobivajo denar slovenski poklicni okoljevarstveniki." Kot je zapisal v knjigi (ter to podprl z imeni in številkami), lahko indice o z denarjem podprtih interesnih povezavah med politiko, gospodarstvom in poklicnimi okoljevarstveniki brez težav najdemo tudi pri nas. Pred sto leti ni bilo tveganj, pa so povprečno živeli komaj 30 let Če bi bile razmere danes tako slabe, kot nam jih želijo prikazati, se povprečna življenjska doba od začetka 20. stoletja do danes zagotovo ne bi več kot podvojila, je med drugim poudaril Alkalaj: "Leta 1900 so vdihavali čist zrak, pili neoporečno vodo, jedli zgolj organsko hrano, se veliko gibali, niso uporabljali smrtnih kemikalij, pa niso živeli več kot 30 let."

Res je, da je tudi medicina v tem času zelo napredovala in podaljšala pričakovano življenjsko dobo, a sporočila, ki ga Alkalaj pošilja, to ne spremeni: verjeti je treba dokazanim in dokazljivim dejstvom, ne vsaki grožnji in senzaciji, ki imajo za sabo najbrž druge prikrite cilje.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin