Petek, 14. 10. 2016, 9.26
6 let, 6 mesecev
Kaj kažejo meritve koncentracije črnega ogljika?
Zaradi črpanja nafte visoke koncentracije ogljika tudi nad razvitim delom sveta
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,58
Matevž Lenarčič je na poletu okoli sveta ugotovil, da črpanje in predelava nafte na obali Mehiškega zaliva atmosfero onesnažujeta bolj, kot si očitno predstavljamo.
Zdajšnji podnebni modeli podcenjujejo absorpcijo aerosolov za približno 25 odstotkov, na določenih območjih pa tudi več, kažejo meritve, ki jih je med svojim drugim poletom okrog sveta v okviru projekta GreenLight WorldFlight opravil slovenski pilot Matevž Lenarčič.
Slovenski pilot, fotograf in avanturist Matevž Lenarčič, ki je aprila letos sklenil že svoji drugi polet okrog sveta, tokrat je letel nad gosto poseljenimi predeli severne poloble, je v okviru projekta GreenLight WorldFlight na poti meril koncentracije črnega ogljika, ki je za ogljikovim dioksidom drugi najpomembnejši povzročitelj podnebnih sprememb.
Meritve, ki jih je Lenarčič opravil na višini od treh do štirih kilometrov, so pokazale nekatera nova dejstva.
Če ne bi bilo birokratskega zapleta na Havajih, bi lahko postavil svetovni rekord v najkrajšem poletu okrog sveta s primerljivimi letali.
Tudi veliki projekti uresničljivi z ultralahkimi letali
Če se Lenarčičev polet na Havajih, kjer je bilo njegovo letalo štiri dni prizemljeno, ne bi zapletel, bi slovenski pilot postavil svetovni rekord v najkrajšem času za polet okrog sveta s primerljivimi letali.
Na svojem drugem potovanju okrog sveta je dokazal, da so tudi projekti, kot je ugotavljanje stanja podnebja, na globalni ravni uresničljivi z ultralahkimi letali, majhno in dobro organizirano ekipo in z uporabo do okolja prijaznih tehnologij.
Lenarčič je v ultralahkem letalu na svojem drugem poletu okrog sveta skupaj preživel več kot 180 ur. V petnajstih etapah je preletel več kot 42 tisoč kilometrov. Lenarčič je slaba dva kilometra nad tlemi letel s povprečno hitrostjo 232 kilometrov na uro in povprečno porabo 16 litrov avtomobilskega goriva na uro.
Lenarčič je že napovedal nadaljevanje misije GreenLight WorldFlight 2016–2020. V prvi polovici leta 2017 se bo lotil meritev koncentracij črnega ogljika nad celotnim Sredozemljem, alpsko verigo in osrednjo Evropo.
Ekipa GreenLight WorldFlight želi s tem preveriti vpliv črnega ogljika, ki k nam prihaja iz Afrike, in saharskega peska na podnebne spremembe v osrednji Evropi in taljenje ledenikov v Alpah.
Visoka koncentracija črnega ogljika nad jugovzhodno Azijo in Indijo
Podatki meritev, ki jih je v obliki okoljskega sporočila GreenLightWorldFlight danes predstavil fizik in raziskovalec Griša Močnik iz slovenske družbe Aersol, potrjujejo nekatere pretekle meritve, ki kažejo na visoke koncentracije črnega ogljika nad jugovzhodno Azijo in Indijo, so pa hkrati razkrili tudi nekatera nepričakovana dejstva.
"Naleteli smo na nekatera nova območja nad razvitimi deli sveta z visokimi koncentracijami črnega ogljika, ki najverjetneje kažejo na visok izpust iz črpanja in predelave nafte na obali Mehiškega zaliva," je rezultate komentiral Močnik. "To je očitno eden od virov, ki atmosfero onesnažuje bolj, kot si na splošno predstavljamo."
Absorpcijo aerosolov se podcenjuje
Kot najpomembnejši dosežek misije GreenLight WorldFlight, ta je uporaben tudi za svetovno znanstveno javnost, je Močnik izpostavil ugotovitev, da dozdajšnji podnebni modeli podcenjujejo absorpcijo aerosolov za približno 25 odstotkov, na določenih območjih pa tudi več.
Ugotovitve misije bodo predstavili na konferenci AAAR (American Association for Aerosol Research) v ZDA, kjer bodo poseben poudarek namenili oceni, koliko veljavni podnebni modeli podcenjujejo segrevanje, ker ne upoštevajo dejanskega vpliva absorpcije aerosolov na podnebne spremembe.
Aerosoli so delci snovi, ki lebdijo v zraku. Delci so lahko prah, dim ali meglica.
Močnik je prepričan, da bodo podatki, ki so jih pridobili v letošnji misiji in v prejšnjih misijah, pripomogli k prevetritvi modelov, ki opisujejo vpliv aerosolov na podnebje.
Po njegovem mnenju to kaže na nujnost vključevanja zgorevanja biomase. "Ne gre le za kurjenje lesa za ogrevanje hiš, ampak tudi za gozdne požare in požiganje polj," je pojasnil Močnik. V jugovzhodni Aziji namreč gozdove načrtno požigajo, da lahko uredijo nasade oljnih palm.
