Zakaj pekinški smog ni enak ljubljanski megli?

Smog kot pojav v Pekingu ni sicer nič novega, nove pa so razsežnosti, ki so tamkajšnje oblasti v ponedeljek prisilile, da so prvič v zgodovini naznanili rdeči alarm za onesnaženost zraka. Danes, tretji dan, razmere niso bile videti nič boljše – dobesedno in preneseno. Raven onesnaženosti je namreč tudi do desetkrat nad vrednostmi, ki jih Svetovna zdravstvena organizacija še šteje kot dopustne.

Po mnenju okoljevarstvenikov bi kitajske oblasti morale rdeči alarm izdati že prejšnji teden ob podobnih težavah, a že to, da so ga objavili v ponedeljek vidijo kot pozitiven premik v odnosu oblasti do te pereče težave.

Nasveti prebivalcem: ne hodite ven, če ni potrebno, ne nosite leč … Tako hudo je, da 23 milijonom prebivalcev kitajskega glavnega mesta po bivanju na odprtem, tudi kratkotrajnem, med drugim svetujejo izpiranje ust in brisanje kože, če že ne popolno prhanje. Celo kontaktnim lečam se je, svetujejo pri enem od uradov za javno zdravstvo, treba izogibati. Še najbolje je, da ven sploh ne hodijo, če jim ni treba.

Oblasti medtem nadaljujejo zahtevno preganjanje vseh tovarn in podjetij, ki niso upoštevale prepovedi in so nadaljevala s proizvodnjo in posledično tudi z onesnaževanjem zraka. Včeraj so kaznovali tudi skoraj štiri tisoč voznikov osebnih avtomobilov, ki niso upoštevali omejitev vožnje ob izredno velikem onesnaževanju.

Celo najbolj onesnaženo mesto v ZDA, Portola v zvezni državi Kalifornija, ima za več kot polovico ugodnejšo vrednost indeksa kakovosti zraka, kot jo ima Peking te dni.

Poglavitni vzrok elektrarne na premog Ali bi se onesnaževanje takšnih razsežnosti lahko zgodilo pri nas? Verjetno ne, kajti največji onesnaževalec kitajske prestolnice so mnoge elektrarne na premog, ki zagotavljajo električno energijo za mnoge tovarne, ki jim okoljevarstvo prav tako ni na prvem mestu. Okrog dve tretjine celotne kitajske energetske potrebe zagotavlja premog, katerega uporaba v tej državi je skoraj za petino presegla prvotne napovedi. Prav zato so upanja oblasti, da "bo jutri morda bolje", kakor tudi sporočajo prebivalcem, brez neke tehtne utemeljitve. Ob tem se kot sprenevedanje sliši tudi njihova objava, da se "država odgovorno lotila težave in ob tem spoštuje zahteve in apele javnosti".

Za primerjavo, po podatkih Eurostata je leta 2013 evropska 28-rica s trdimi gorivi zagotavljala okrog 17 odstotkov svoje energetske potrebe. V Sloveniji so lani termoelektrarne proizvedle 32 odstotkov električne energije (nuklearna 41 odstotkov, hidrocentrale 26 odstotkov, fotovoltaične manj kot en odstotek).

Niti vremenske razmere ne gredo na roko Te dni gostemu smogu v Pekingu, ki vidljivost zmanjša le na nekaj sto metrov, prispevajo tudi vremenske razmere: vetra skorajda ni, visoka je tudi vlažnost. Poglavitna sestavina pekinškega smoga so delci, premera do 2,5 mikrometra (PM2.5), so prebivalcem pojasnili na kitajskem ministrstvu za varovanje okolja. Ti delci so nevarni, ker lahko vstopijo v pljuča in krvotok, v boj z njimi pa so se včeraj spustili celo z vodnimi topovi – snovalci te rešitve pravijo, da s tem razbijajo te delce, a videnega učinka ni bilo mogoče zaznati.

Ni zanemarljivo niti to, da se je z naraščanjem standarda razmeroma hitro in močno povečalo tudi število avtomobilov in drugih vozil na ulicah Pekinga in cestah okrog njega.

"Za nas v Pekingu je to sodobno življenje" Medtem ko so zaščitne maske različnih oblik v Pekingu te dni zelo vroče žemljice, večina prebivalcev dogajanje, ki je že dolgo zunaj njihovega vpliva, opazuje nemo in preživlja nemočno. Eden od prebivalcev Pekinga je za Associated Press povedal: "Za nas v Pekingu je to sodobno življenje. Želeli smo se razviti in zdaj plačujemo ceno."