SiolNET. Novice Novice
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zakaj pametni ljudje živijo dlje

3

termometer

Nova znanstvena študija je pokazala, da inteligentnejši ljudje dočakajo višjo starost. Razlog za to naj bi bila dobra genetska zapuščina.

Pametnejši ne živijo dlje, ker bi zaradi v primerjavi z manj inteligentnimi ljudmi sprejemali boljše odločitve, ki bi jim zagotovile boljše službe in bolj zdrav življenjski slog. No, tudi, pravijo avtorji študije, prejšnji mesec objavljene v znanstveni publikaciji International Journal of Epidemology, a pametni ljudje višjo starost dočakajo predvsem zaradi boljših genov, ki favorizirajo tako pamet kot dolgo življenje.

Najboljši poskusni zajčki so tisti s skoraj enakimi geni Kot so ugotovili znanstveniki, razmerje med posameznikovo inteligenco in pričakovano (dolgo) življenjsko dobo v skoraj 95 odstotkih primerov določajo njegovi geni. Tezo, da geni vplivajo tako na inteligenco kot na višjo starost, so avtorji raziskave poskušali dokazati z analizo življenjskih dob ljudi s podobnimi genskimi zapisi – enojajčnih in dvojajčnih dvojčkov.

V treh študijah podatkov o 377, 246 oziroma 784 parih dvojčkov, ki so že umrli ali pa je umrl vsaj eden (po večini je šlo za veterane druge svetovne vojne), so znanstveniki ugotovili, da je dlje skoraj v vseh primerih živel tisti od dvojčkov, ki je na testu inteligence dosegel boljši rezultat.

Razlika je bila pri enojajčnih dvojčkih, ki si delijo sto odstotkov DNK, veliko manjša kot pri dvojajčnih dvojčkih. Če bi dočakano starost v celoti določali geni in ne tudi pamet, nobeden od identičnih enojajčnih dvojčkov ne bi dočakal bistveno višje starosti od drugega, ugibajo znanstveniki.

Pokazateljev, da pametni ljudje živijo dlje, je veliko Študij, ki pamet povezujejo z daljšim življenjem, je bilo že kar nekaj. Znanstvena publikacija British Medical Journal je leta 2001 objavila raziskavo, da imajo škotski otroci, ki pri enajstih letih ob reševanju inteligenčnega testa dosežejo višji rezultat, več možnosti, da dočakajo vsaj 76 let. Leta 2007 pa so raziskovalci ob primerjanju podatkov iz preteklosti ugotovili, da so prejemniki Nobelovih nagrad v večini primerov živeli dlje od drugih nominirancev za isto nagrado.

Živali ne sprejemajo nezdravih življenjskih odločitev Znanstvenica Rosalind Arden, ki je sodelovala v raziskavi, meni, da bi bilo študijo morda uporabno prenesti še na živali. Čeprav bi bilo treba razviti natančno metodologijo, s katero bi lahko določili, katera žival iste vrste je pametnejša od druge, Ardenova opozarja, da mačke in psi, na primer, ne sprejemajo nezdravih življenjskih odločitev – ne kadijo, ne pijejo alkohola in ne zlorabljajo prepovedanih drog.

Inteligenca le eden od dejavnikov, ki vplivajo na dolgoživost Avtorji raziskave sicer opozarjajo, da je inteligenca razmeroma majhen dejavnik med tistimi, ki vplivajo na dočakano starost. Obremenjevanje s podedovanimi geni je po njihovem mnenju nesmiselno, ljudje, ki želijo živeti dlje, pa bi se morali ukvarjati s športom, se prehranjevati raznoliko in se izogibati razvadam, ki dokazano škodijo zdravju.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin