Z julijem obvezno ločevanje biorazgradljivih odpadkov

"Z uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom skušamo urediti obdelavo najbolj kritičnega toka v komunalnih odpadkih, to je bioloških odpadkov," je na novinarski konferenci povedala generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor (MOS) Barbara Avčin Tržan.

Biorazgradljivi odpadki pomenijo veliko obremenitev za okolje

Biološko razgradljivi odpadki pomenijo veliko obremenitev za okolje, saj se v primeru, da te odpadke na deponijo odložimo nepredelane, v njej brez prisotnosti kisika ustvarjajo deponijski plin. "Tega sestavlja 60 odstotkov metana in 40 odstotkov ogljikovega dioksida. Zlasti metan močno obremenjuje okolje, ker je agresiven toplogredni plin. Znano je tudi, da so deponije tretji največji onesnaževalec antropogenega metana v svetovnem merilu. Zato je pomembno, da biološko razgradljive odpadke ločimo in jih predelamo na koristen način," je pojasnila sekretarka na MOP dr. Tanja Gomišček.

V tej uredbi so na ministrstvu dali tudi velik poudarek na ozaveščanju. "Izvajalcem javnih služb smo naložili, da ozaveščajo prebivalce o tem, da kolikor imajo možnost, da je priporočljivo hišno kompostiranje, v kolikor pa seveda tega ne želijo, pa je potrebno biološke odpadke ločeno zbirati v rjavih zabojnikih," je dejala Tanja Gomišček.

S kompostiranjem si lahko prihranimo stroške

Barbara Avčin Tržan pa je ob tem dodala, da pri zbiranju in ločevanju omenjenih odpadkov občani lahko prihranimo pri stroških, če bomo kompostirali sami, saj bo imel odvoz bioloških odpadkov precej visoko ceno ravnanja. Bodo morali pa izvajalci javne službe voditi tudi evidenco o hišnem kompostiranju.

"Po poročanju izvajalcev javnih služb smo v letu 2009 v Sloveniji zbrali okoli 49.600 biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov, napredek v letu 2010 je bil majhen, saj smo jih zbrali le nekaj več kot 50 tisoč ton, zato na ministrstvu računamo, da bi morala biti po uveljavitvi uredbe količina bistveno večja," je povedala Irena Koželj, vodja sektorja za javne službe varstva okolja v direktoratu za javne službe in investicije.

In kako poteka izvajanje uredbe?

Kako so glede omenjene odredbe pripravljeni na komunalnih službah smo povprašali na Snago d. o. o. Ljubljana in Maribor ter naključno izbrali tudi Novo mesto. Odgovore smo prejeli od dveh, Snaga Maribor pa nas z njimi zaenkrat še ni počastila.

V Snagi Ljubljana so nam tako povedali, da so ločeno zbiranje bioloških odpadkov začeli uvajati jeseni 2005, naslednjo jesen pa so skladno s predpisi pokrili celotno območje delovanja. "Posebne posode za zbiranje kuhinjskih odpadkov so dobili vsi uporabniki, razen tistih, ki so izrecno izjavili, da odpadke kompostirajo in posode ne želijo. Poleg zbiranja biorazgradljivih odpadkov v posodah, spomladi organiziramo akcijo odvoza vejevja in zelenega odreza, jeseni pa odvoz listja. Občani lahko izven terminov akcije naročijo odvoz odpadkov iz vrtov, ali pa take odpadke pripeljejo v zbirni center."

Ločevanje odpadkov pri Snagi Ljubljana spodbujajo z obračunom za ravnanje z odpadki, saj občanom zaračunavajo le količino predanih mešanih komunalnih odpadkov. Obračun pa je odvisen od volumna posode in števila odvozov.

V Novem mestu se zbiranje biološko razgradljivih odpadkov izvaja že dve leti. "Postavljenih je približno 400 zbirnih posod, upoštevaje dejstvo, da pa na širšem območju prevladuje poselitev v stanovanjskih hišah, smo se že v preteklosti odločili, da gospodinjstva spodbujamo k hišnemu kompostiranju. Za ta namen smo v nekaj letih dali v brezplačno uporabo kar 1.200 hišnih kompostnikov, " so sporočili iz Komunale Novo mesto. Ob tem so tudi povedali, da ravnokar pripravljajo posebno izdajo zloženke, ki bo občane obveščala in opozarjala na obveznost ločevanja biološko razgradljivih odpadkov. Zloženka bo izšla predvidoma koncem meseca.