Vročina in rekordi, ki jih ne želimo podirati, a smo jih

Zima se počasi poslavlja, za seboj pa pušča posledice februarske katastrofe. Za odpravo posledic te naravne nesreče bomo potrebovali kar nekaj časa in samo upamo lahko, da je bilo to za letošnje leto dovolj. Kaj nam prinaša poletje, ne moremo napovedati, mnogo kmetov pa gotovo še vedno čuti posledice lanske suše.

Suša se razvija počasi Osnovni vzrok vsake suše je pomanjkanje padavin. Od drugih naravnih nesreč se suša razlikuje po tem, da se razvija počasi, včasih več let. Če jo zaznamo prepozno, je preprečevanje neučinkovito.

Suša največ škode povzroči v kmetijstvu, pojavljajo se težave z vodno oskrbo in poveča se število požarov, kažejo podatki, dostopni na spletnih straneh Uprave RS za zaščito in reševanje. V preteklih letih v strukturi vseh naravnih nesreč suša s 30 odstotki predstavlja največji delež, navajajo na Arsu.

Leta 2003 je suša trajala od marca do septembra Slovenija sicer spada med države z zmernimi padavinami, številnimi vodotoki in bogato podtalnico, v zadnjih petnajstih letih ob splošnem pomanjkanju namakalnih sistemov pa vse omenjeno občasno ne zadošča za optimalno pridelavo poljščin in sadja, saj je bilo v tem obdobju več sušnih let.

Od leta 1992 je predvsem slovenske kmete suša pestila že sedemkrat. Kritična so bila leta 1992, 1993 in 1994, potem pa šest let pozneje leto 2000, navajajo na spletni strani Naravne nesreče. Najhuje je bilo v letih 2001 in 2003, ko je bila suša dolgotrajna in je trajala od marca do septembra. Takrat je bil zabeležen tudi rekordni primanjkljaj vode v tleh za kmetijske rastline v vseh kmetijsko-pridelovalnih regijah Slovenije.

Velik primanjkljaj vode je kmetijska zemljišča izsušil tudi leta 2006 in 2012. Škoda je bila leta 2012 ocenjena na skoraj 60 milijonov evrov, podobno pa je bilo tudi lani.

Za najmanj namočeno območje Slovenije sicer velja Pomurje.

Ko suši sledijo požari Obdobja suše pa lahko privedejo tudi do obsežnih in uničujočih požarov. Ti so sicer lahko tudi posledica udara strele ali pa človekove malomarnosti.

Temperaturni ekstremi Tako suša kot požari so med drugim posledica vročine. Vročinski valovi so najbolj smrtonosni v zmernih geografskih širinah, ko v toplem delu leta vročina in vlažen zrak vztrajata več dni zapored. Soparna zračna gmota lahko v mestnem okolju povzroči precej smrtnih žrtev, največ med majhnimi otroki, starostniki in kroničnimi bolniki.

V Sloveniji je bilo izjemno vroče poletje 2003, predvsem junij in avgust.

Leta 2012 smo imeli štiri vročinske valove, lani pa so nas doleteli trije, najhujši je bil v začetku avgusta, ko smo podrli več temperaturnih rekordov.