Vremenski nasvet dneva: ne hitite z delom na vrtovih

Pred nami je deževen dan s precej nizko mejo sneženja za ta letni čas. Meja sneženja se lahko spusti tudi pod tisoč metrov, lokalno okoli 700 metrov, je pojasnil dežurni meteorolog na agenciji za okolje Brane Gregorčič. Za sredino maja bo tako zelo hladno.

Po dežju bo posijalo sonce Dopoldne lahko pričakujemo najbolj izrazito intenzivnost padavin, ne bo pa tako močnih nalivov, kot smo jim bili priča v nedeljo. Padavine bodo po Gregorčičevih besedah bolj enakomerne in se bodo pojavljale kot dež oziroma v gorah kot sneg. Ravno zaradi enakomernosti padavin sodra ni predvidena.

Temperature bodo po nižinah med šestimi in desetimi stopinjami Celzija in dokler bo oblačno, se ne bodo dvignile nad deset stopinj. "Mogoče se bo pozno popoldne, ko bo oblačnost postajala tanjša oziroma prosojna, za kakšno stopinjo še ogrelo," je povedal meteorolog.

V sredo, kot kaže za zdaj, padavin ne bo, dan bo deloma sončen, najvišje dnevne temperature pa bodo nad 15 stopinj Celzija.

Pozebe ne bo Svoj sloves bo v četrtek upravičila tudi svetnica Zofija, saj nas bo od vzhoda spet dosegel rahel dež. "Bodo pa temperature vseeno višje kot danes," je povedal Gregorčič.

Zaradi pozebe nas ni treba skrbeti, saj se temperature v teh dneh ne bodo spuščale pod ničlo, za to bo namreč preveč oblačnosti in vetra.

Nekaj škode po nedeljskem neurju vseeno je Hladna fronta, ki je v nedeljo zvečer prešla Slovenijo in se po podatkih Arsa pomaknila nad Balkan, je za sabo pustila določene posledice.

Andreja Sušnik, vodja oddelka za agrometeorologijo na Arsu, je pojasnila, da je marsikdo že krepko pospešil aktivnosti na svojem vrtu, zaradi česar so se lahko pojavile tudi manjše poškodbe na rastlinah, predvsem v alpskih dolinah, kjer so temperature blizu ničle.

Ohladitev in slabo vreme onemogočata tudi izletavanje čebel, vendar pa glede na to, da je obdobje slabega vremena kratkotrajno, kakšne večje škode ni.

"Večja težava je ta, da je na kar precejšnjih koncih padala toča in tudi sodra. Te rastlinice, ki so trenutno na vrtovih, pa tudi na poljih, na primer koruza, so zelo občutljive in pri marsikom so uničene," je pojasnila Sušnikova.

Sušnikova: Smo v obdobju, ki je še vedno zelo spremenljivo In če so včasih čakali, da so minili ledeni možje in šele potem po njivah sadili, je danes slika drugačna.

Kot je povedala Sušnikova, je glavna težava letos ta, da smo imeli zaradi izredno toplega vremena celotno vegetacijo že v zgodnji pomladi. "Vse skupaj se je zato premaknilo za okoli 14 dni, ponekod tudi za tri tedne," je pojasnila in dodala, da vdori hladnega zraka za ta čas niso nič neobičajnega, se pa zaradi prehitre vegetacije zdaj spopadamo s težavami, ki bi se jim lahko ob normalnem letnem ciklu izognili.

Zaradi zgodnje pomladi, ki smo ji priča že kar nekaj let zapored, je naša želja po delu na vrtovih in okrasitvi hiš z rožami toliko večja. "Vendar moramo kljub temu upoštevati navodilo, da je to obdobje še vedno zelo spremenljivo. Lahko je ekstremno toplo, lahko je ekstremno hladno. S tem je povezano tudi tveganje. Moramo se izogibati pretiranemu hitenju in ne prehitevati s sejanjem, če je zemlja še prehladna ali premokra. Marsikdo je že pred kakšnim mesecem veselo kolobaril. Moramo biti strpni," je dejala Sušnikova.

Kako obvarovati pridelke? Tudi če ste prehitevali in vas je toplo spomladansko vreme nekoliko zavedlo, pa še vedno lahko zavarujete svoj pridelek.

Kot svetuje Sušnikova, je primerno, da vsaj tiste pridelke na vrtovih, ki so bolj obvladljivi, prekrijemo s kopreno. "Na ta način ublažimo izredno mogočo sončno pripeko, pridelek obranimo pred točnimi zrni, lahko pa preprečimo tudi slano," je pojasnila.

Čeprav v teh dneh pozebe ne bo, pa po Gregorčičevih besedah ne moremo z gotovostjo trditi, da je bil to zadnji prodor hladnejše polarne zračne mase v spomladanskem času. Zato si vsekakor velja zapomniti nasvete za zaščito pridelkov. "Včasih se to dogaja tudi ob koncu maja. Je pa verjetnost, da bi se dogajalo še kaj podobnega, majhna," je povedal.