Vode porabimo veliko več, kot je vidimo teči skozi pipe

Voda, zlasti pitna, ni neskončno razpoložljiva dobrina – tega se še najmanj zavedajo v tistih vedno redkejših delih sveta, kjer kratkoročno še ne čutijo njenega pomanjkanja. Tudi v Sloveniji, kjer za zdaj še imamo srečo, da je veliko vodnih virov in javnih vodovodov, iz katerih lahko kakovostno pitno vodo pijemo brez kakršnihkoli skrbi. Neposredna poraba je vidna, posredna pa je lahko še veliko večja Med prizadevanji za krepitev zavesti o količinah vode, ki jo porabimo (a tudi njene omejene razpoložljivosti), se je pojavil tudi koncept vodnega odtisa (water footprint). Z njim se poudarja, da vode ne porabljamo samo neposredno za osebne potrebe in v gospodinjstvu, temveč v veliko večji meri tudi v industriji in kmetijstvu.

Vodni odtis tako opredeljuje količino vode, potrebno za proizvodnjo nekega izdelka ali izvedbo neke storitve, izračunajo ga lahko tudi na ravni nekega podjetje, mesta, države, celine ali celotnega človeštva, pojasnjujejo pri okoljski organizaciji Water Footprint Network. Upoštevajo se tudi količine vode, ki se med nekim procesom onesnažujejo.

Za en liter ustekleničene vode se porabi tri litre vode Nekaj podatkov o vodnem odtisu, kot jih navajata Water Footprint Network in raziskovalna ustanova Pacific Institute.

- Proizvodnja enega kilograma govedine v svetovnem povprečju zahteva 15 tisoč litrov vode, toda glede na način prehrane goveda in način proizvodnje obstajajo znatna odstopanja glede na omenjeno svetovno povprečje,

- vodni odtis za proizvodnjo 150-gramskega burgerja iz soje na Nizozemskem znaša okrog 160 litrov, medtem ko je za proizvodnjo govejega burgerja enake mase poraba v povprečju okrog tisoč litrov,

- vodni odtis kitajske porabe je okrog 1.070 kubičnih metrov letno na prebivalca, japonske okrog 1.380, ameriške pa okrog 2.840 – toda bolj ko je država razvita, praviloma večji delež njenega vodnega odtisa se ustvari zunaj njenih meja (npr. na Kitajskem, kjer je intenzivna proizvodnja),

- v obdobju med letoma 1996 in 2005 je bil celotni vodni odtis človeštva skoraj 9,1 milijarde kubičnih metrov letno, od tega 92 odstotkov na račun kmetijstva,

- zaradi pomanjkanja vode je vsaj en mesec vsako leto prizadetih 2,7 milijarde prebivalcev, to je približno tretjina vsega prebivalstva,

- že leta 2006 je za izdelavo embalaže ustekleničene pitne vode, porabljene v ZDA, porabljen energetski ekvivalent več kot 17 milijonov sodov nafte – v to ni vključena energija za prevoz,

- za proizvodnjo enega litra ustekleničene vode se porabi med 1,4 in sedem litrov vode (odvisno od vira, lokacije in izračuna, kateri posredni načini porabe se upoštevajo),

- v svetovnem povprečju se za en liter gazirane osvežilne pijače porabi 2,02 litra vode, za pivo okrog štiri litre, za vino 4,74 litra, za močne alkoholne pijače pa tudi do 35 litrov,

- za proizvodnjo ene tone jekla se porabi približno 282 ton vode,

- četudi je proizvodnja plastike danes okrog 30 odstotkov učinkovitejša kot pred tremi desetletji, se za proizvodnjo enega kilograma plastike še vedno porabi okrog 200 litrov vode,

- vodni odtis enega kilograma bombaža je okrog 11 ton, v grobem okrog tri tone za vsako srajco,

- z recikliranjem zgolj enega kilograma papirja se lahko prihrani do 30 litrov vode.

Čeprav ni znanstveno vodotesno, je vendarle sporočilno Kritiki vodnega odtisa opozarjajo, da ima metodologija izračuna svoje pomanjkljivosti – primerjajo se postopki, ki niso vedno primerljivi, nekateri podatki se ocenjujejo preveč nenatančno, določene vodne porabe se v verigi nastajanja in proizvodnje upoštevajo večkrat, zato znanstvena veljava takih izračunov ostaja nekoliko nedorečena.

A bistvo niti ni toliko v tem, da imamo na liter natančen izračun, temveč v tem, da se človeštvo čim bolj zaveda pomena dostopnih količin pitne vode – nečesa, kar jemljemo za samoumevno, a bi lahko zaradi nesmotrnosti kmalu ostali brez tega za naše življenje nujno pomembnega naravnega vira.