Vesoljska tekma 21. stoletja

V dnevih, ko se v ZDA spominjajo žrtev raketoplana Columbia, ki je pred desetimi leti razpadel med povratkom na Zemljo, se vesoljski navdušenci z nostalgijo spominjajo tudi časov, ko so Američani iz leta v leto z Rusi premikali meje mogočega v vesoljskem raziskovanju. Prav nesreča raketoplana Columbia in pa dejstvo, da je program postajal predrag, sta bila vzroka za to, da so se ZDA z letom 2011 po tridesetih letih odločile upokojiti svoje raketoplane. Ena od najpomembnejših nalog raketoplanov je bil prevoz ljudi in opreme na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), zdaj to nalogo opravljajo rakete Sojuz, nekdanje "sovražnice" Rusije.

Dobe tekmovanja je konec, začenja se doba sodelovanja Ameriška vesoljska agencija Nasa se sicer osredotoča na razvoj novega vesoljskega plovila Orion, obiske asteroidov in raziskovanje Marsa, vendar tokrat Američani pri svojih misijah iščejo tudi strateške partnerje. Močno je predvsem sodelovanje med ZDA in EU-jem, v okviru tega partnerstva pa naj bi do leta 2017 Luno preletelo plovilo brez posadke. Vse bolj spodbujajo tudi zasebni razvoj vesoljskih tehnologij. Podjetje SpaceX je lani v vesolje poslalo kapsulo Zmaj, ki je postala prvo komercialno plovilo, ki se je spojilo z ISS-jem, prvi tovor pa je na postajo pripeljala oktobra.

Druga vesoljska velesila Rusije pa za zdaj ostaja edina država na svetu, ki zagotavlja prevoz astronavtov na ISS, z ZDA pa sodeluje tudi v uspešni misiji Radovednost na Marsu. Rusi so sicer želeli tudi sami poslati raziskovalni modul na Mars, vendar je njihov poskus spodletel. Zdaj jim ostane nadaljnje oskrbovanje ISS-ja in morda sodelovanje v skupni misiji Nase in ESA-ja na Mars, predvideno še za to desetletje. Ruski vesoljski program ima v zadnjem času ves čas težave. V preteklih letih je Rusija izgubila več satelitov, predlani pa tudi vesoljsko tovorno plovilo Progress.

Kitajci naslednji na Luni? V času globalne ekonomske krize je predvsem Kitajska tista, ki ima dovolj sredstev, da podpira drag vesoljski program. Kitajci so svojega prvega astronavta v vesolje poslali leta 2003, lani pa je ta gospodarska velesila v vesolje poslala plovilo Shenzhou s tremi astronavti na krovu, kar predstavlja pomemben korak naprej v prizadevanjih te države, da do leta 2020 zgradi svojo vesoljsko postajo.

Med drugim je odprava uspešno izvedla tudi ročno združitev dveh vesoljskih plovil, s tem pa je Kitajska postala tretja država poleg ZDA in Rusije, ki je osvojila tehnologijo za združitev dveh vesoljskih plovil v orbiti. Kitajska je tudi glavna kandidatka, da po letu 1972 kot prva država spet pošlje človeka na Luno. To naj bi se zgodilo do leta 2025. Kitajci želijo na Luni tudi postaviti stalno opazovalno postajo.

Zahod skrbijo vesoljske ambicije "osi zla" Z raziskovanjem vesolja je začel tudi Iran, ki je januarja v vesolje uspešno izstrelil vesoljsko kapsulo z opico, ta pa je nato varno prispela nazaj na Zemljo. No, vsaj tako trdijo iranski državni mediji. Predvsem na spletu so se namreč pojavila namigovanja, da je bila celotna misija izmišljena. Na uradnih fotografijah opice pred in po izstrelitvi so namreč opazne razlike, po katerih bi lahko sklepali, da ne gre za isto žival. Američani so sicer poudarili, da resolucije Varnostnega sveta ZN-ja Iranu takšne dejavnosti prepovedujejo.

Američani vihajo nos tudi nad severnokorejskim vesoljskim programom. Severna Koreja je decembra lani v vesolje izstrelila raketo dolgega dosega s satelitom. Pjongjang trdi, da gre za poskus namestitve satelita v zemeljsko krožnico, ZDA pa so prepričane, da gre za preizkus v vojaške namene. Severna Koreja se sicer na opozorila ZDA in drugih članic Varnostnega sveta ZN-ja ne ozira.

Vesoljski turizem Polet v vesolje pa v 21. stoletju ni več rezerviran le za astronavte, temveč tudi za (bogate) posameznike. Prva je tovrstno "razvedrilo" ponudila Ruska zvezna vesoljska agencija (Roskosmos), ki je začela ponujati mesta na krovu plovil Sojuz pri odpravah na ISS. V vesolje je na takšen način poletelo sedem "vesoljskih turistov", zadnji leta 2009, sedež pa je stal v povprečju 20 milijonov evrov.

Podjetje Virgin Galactic britanskega milijarderja Richarda Bransona, ki želi tovrstno potovanje tudi cenovno približati, naj bi kmalu tovrstno potovanje začelo izvajati z večjo frekvenco, projekt pa je trenutno v fazi izvajanja testnih letov. Bransonov cilj je, da bi bila vesoljska potovanja nekoč dostopna prav vsem, ne le tistim, ki si to lahko privoščijo.