V Vietnamu po 44 letih našli pogrešanega ameriškega vojaka (VIDEO)

Ime narednika Johna Hartleyja Robertsona je vklesano na washingtonskem spomeniku 60.000 padlim ameriškim vojakom v vietnamski vojni. Njegova žena in dva otroka so neštetokrat obiskali spomenik ter se poklonili domnevno umrlemu možu in očetu.

Toda dokumentarni film Nikogaršnji je pretresel ameriško javnost, saj režiser trdi, da je danes 76-letni starec narednik Robertson, nekdanji pripadnik zelenih baretk, ki je pogrešan od leta 1968 in je "uradno" mrtev. Toda vojak naj bi bil živ in 44 let živel v Vietnamu. Svojega imena se ne spomni, niti imen svojih najbližjih, prav tako ne govori več angleško.

Narednik Robertson je z emmyjem nagrajenemu režiserju Michaelu Jorgensenu dejal, da je bil njegov helikopter zrušen v zračni bitki nad planinami v Laosu in da so ga ujeli vojaki severnega Vietnama, poroča Independent.

"Zaprli so me v kletko v taborišču visoko v gorah. Neprestano so me mučili, zaradi lakote sem pogosto omedlel. S palicami so me tepli po glavi in zraven kričali: 'Američan.' Mislim sem, da bom umrl. Čeprav so me mučili, nisem ničesar izdal," je povedal.

Po štirih letih mu je uspelo pobegniti. Skril se je v gozdu, kjer ga je našla neka ženska, s katero se je pozneje poročil. Od njenega umrlega moža je prevzel ime in datum rojstva, tako da se predstavlja kot Dan Tan Ngoc. Nikoli več ni poskusil stopiti v stik z ZDA.

Dokumentarni film sicer pripoveduje o veteranu vietnamske vojne Tomu Faunceu, ki je odpotoval v Vietnam, da bi dokazal, da je človek, za katerega so govorice trdile, da je Američan, njegov soborec. Ko ga je našel, se je povezal z režiserjem Jorgensenom in mu povedal zgodbo.

Ko je režiser začel tudi sam raziskovati, je odkril nekatere presenetljive podrobnosti. Odkril je dokument iz leta 1982, v katerem je bilo poročilo, da je Robertson še živ. Vprašal se je, zakaj so ga pustili v Vietnamu. Viri so mu povedali, da ni težava v vietnamskim oblasteh, da žive Američane ne bi vrnili ZDA, temveč da ameriška vojska ne želi, da se vrnejo.

Jorgensen je še odkril, da za Robertsona ameriška vlada ve že od leta 1991 in da so leta 2006 skušali ugotoviti njegovo identiteto. Leta 2010 so mu odvzeli tudi prstni odtis, toda njegove družine o tem niso nikoli obvestili. Da gre za pravega človeka, je potrdil tudi njegov soborec, ki ga je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja učil. Takoj, ko ga je videl, ga je prepoznal.

Robertsona so peljali tudi v Kanado, kjer ga je prepoznala njegova 80-letna sestra Jean Robertson Holly. Tudi člani njegove družine so privolili v DNK-test, toda med samim snemanjem dokumentarnega filma so si premislili. Hčerka je dejala, da ne želi izvedeti, ali je John Hartley v resnici njen oče.