Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Matic Tomšič

Sobota,
12. 12. 2015,
12.43

Osveženo pred

6 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Matic Tomšič energija

Sobota, 12. 12. 2015, 12.43

6 let, 7 mesecev

V Nemčiji pritisnili na gumb, ki lahko spremeni prihodnost

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0
Z njim so znanstveniki inštituta Max Planck vklopili fuzijski reaktor, s katerim bodo raziskovali uporabo zlivanja atomskih jeder za proizvodnjo čiste in poceni energije. Prvi testi so bili uspešni.

V 16-metrskem reaktorju Wendelstein 7-X je znanstvenikom uspelo ustvariti in zadržati helijevo plazmo, ta je plin pri zelo zelo visoki temperaturi. Kot so pri inštitutu Max Planck zapisali v izjavi za javnost, je plazma dosegla temperaturo več kot milijon stopinj Celzija.

Plazma nastane v procesu, ki mu rečemo jedrsko zlivanje (ali fuzija). Jedra lahkih atomov, kot je vodik, se v reaktorju s pomočjo laserja segrejejo do zelo visokih temperatur in zlijejo skupaj, s tem pa tvorijo težje atome. Pri procesu se sprosti ogromno energije.

Goriva za proizvodnjo takšne energije je na pretek (vodik je najpogostejši element v vesolju), nevarnih stranskih produktov, kot so radioaktivni odpadki pri cepitvi jeder, procesu, ki poganja svetovne nuklearke, pa ni. Jedrsko zlivanje je sicer eden od osnovnih naravnih procesov za nastajanje energije – poteka namreč v notranjosti zvezd, tudi našega Sonca.

Težava pri umetni proizvodnji energije z jedrskim zlivanjem je konstrukcija naprave oziroma reaktorja, v katerem bi bilo mogoče zadrževati in obvladovati supervročo plazmo. Ta lahko namreč preseže temperaturo sto milijonov stopinj Celzija. Znanstveniki so pri dozdajšnjih poskusih gradnje fuzijskega reaktorja uporabljali tako imenovani sistem tokamak, ki plazmo zapre v krožno komoro. Stik supervroče plazme s stenami komore preprečuje močno magnetno polje, a težava tokamaka je v tem, da je znanstvenikom plazmo v njem uspelo ohranjati le malce več kot šest minut.

Nemški reaktor Wendelstein 7-X je zgrajen drugače, znanstveniki na inštitutu Max Planck obliki pravijo stelarator. Kot tokamak je tudi stelarator podoben krofu, a je komora valovita, to pa naj bi prispevalo k učinkovitejšemu zadrževanju plazme. Tudi stelarator je pravzaprav velika tuljava, ki ustvarja močno magnetno polje – ta plazmo odvrača od sten reaktorja.

Namen novega reaktorja je pokazati, da lahko proizvede več energije, kot jo porabi Znanstveniki z inštituta Max Planck so v prvem testu reaktorja Wenderstein 7-X pokazali, da v njem lahko ustvarijo plazmo. Drugi korak bo daljšanje časovnega obdobja, v katerem bo helij v stanju plazme, dokler ne dosežejo 30 minut. Predvidoma januarja pa bodo znanstveniki začeli proizvodnjo plazme iz vodika, ki bo tudi gorivo v komercialnih fuzijskih reaktorjih prihodnosti. Osrednji cilj je, da z reaktorjem ustvarijo več energije, kot je porabijo za segrevanje plina do stanja plazme z laserjem.

Ne spreglejte