"V Bruslju ne moremo urediti težav s korupcijo v Sloveniji, tudi če bi jih želeli"

Izrečenih je bilo veliko polresnic in neresnic v tej kampanji proti novi direktivi, odločno pove komisar. "Je pa ta zadeva na plano potegnila vsaj eno dobro stvar, diskusijo o vodi," pravi Potočnik. Čeprav je Slovenec, se na Slovenijo večkrat ozira v drugi osebi množine. Torej z vi. Ni čudno. V Bruslju je komisar že zadnjih 9 let. Zadnja tri leta vsako leto vsaj enkrat kot komisar za okolje Sloveniji pošlje opomin zaradi slabega zraka.

Naša prihodnost, pravite, se bo vrtela okoli vode. Zakaj?

Voda je ena od naravnih virov, ki je omejen, če bi gledali današnje ocene, je ena izmed njih, da če bomo nadaljevali z današnjim načinom odnosa do vode, bomo imeli leta 2030 40 odstotkov premalo vode za vse skupaj. Tako da je to očitno težava, ki jo bomo morali ob naraščajočem prebivalstvu in naraščajoči potrošnji vzeti bolj resno. Če bomo hoteli, da pravica do vode ostane človekova pravica.

Kako bi to pojasnili generaciji, ki so jo učili, da sta voda in zrak nekaj samoumevnega?

Težko. Tudi jaz sem bil v šolah, kjer so govorili o prostih dobrinah, med njimi sta tudi zrak in voda. Proste so tiste, ki nimajo cene. Danes je očitno drugače. Svet razumemo drugače. To novo razumevanje moramo vkomponirati v nove in bolj odgovorne politike.

Slovenija in vode. Slovenske reke se še vedno kopajo v neprečiščenih odplakah, podtalnica je marsikje onesnažena. Kaj je težava? Zakonodaja ali nadzor?

Stanje voda v Sloveniji ni tako slabo. Treba je gledati različno. Podtalnice, morske vode … stanje je skratka različno. Dejstvo je, da bo treba najti boljše odgovore kot v preteklosti, predvsem glede kemične sestave vode. Upal bi si celo trditi, da zakonodaja ni tolikšna težava, večinoma je težava v tistem, kar ste sami našteli kot možnost, v boljši implementaciji. A treba je vedeti, 60 odstotkov voda znotraj EU-ja je na porečjih, ki segajo prek meja ene države. Zato je treba povečati sodelovanje.

Kaj pa evropska direktiva o koncesijah? Proti njej se je v Evropi razvnela ostra kampanja zaradi bojazni, da bo omogočila tudi privatizacijo vodnih virov.

To ni direktiva, ki bi se ukvarjala samo s koncesijami pri vodah, temveč s koncesijami na različnih področjih. Ta direktiva nikakor ne predpisuje in ne poskuša vsiliti kakršnekoli privatizacije vode.

… ampak jih pa omogoča?

Ne, lastniško pravna razmerja so v rokah držav članic. Mimogrede, v Sloveniji imate trenutno že 32 koncesij na področju vode. Tisto, kar ta direktiva želi urediti, je, da koncesije ne bi bile podeljevane na način, da so lahko narejene z različnimi malverzacijami, pod roko in podobno … Temveč da so podeljevane transparentno. To je samo nekaj, kar lahko koristi državam, da bolje uredijo vprašanje podeljevan koncesij. Gre za to, da se izogneš temu, da bi velike korporacije in tisti, ki se jih javnost boji, v večji meri lahko vplivali na to, kako se bo v bodoče ravnalo z vodo. Tudi koncesijske pogodbe se da in se mora pripraviti na način, da se vodni viri zaščitijo. Voda je javna dobrina.

Ali menite, da bo Slovenija to naredila?

Zakaj pa ne? Jaz mislim, da je to predvsem strah pred stvarmi, ki se jih ljudje bojijo. Ko sem poslušal te diskusije, sem slišal, da se bojimo korupcije, da se bojimo tujega kapitala. To so strahovi, ki jih imajo ljudje. To so strahovi, ki se jih načeloma ne da urediti v Bruslju. V Bruslju ne moremo rešiti težav s korupcijo, ki obstaja v Sloveniji. Tudi če bi želeli kaj urediti, te pravice nimamo.

Kaj pa okoljske akcije? Očistimo reke, očistimo Slovenijo, očistimo svet, ugasnimo luči, dan brez avtomobila … Ali pomagajo pri ozaveščanju?

Mislim, da so dobrodošle, že to, da se pogovarjava o njih, pomeni, da zanimajo medije. Ključ ni v akciji sami, temveč v pogovoru. Akcija pripelje na dan težave, o katerih se običajno ne pogovarjamo.

Sami ste sodelovali v akciji, češ da boste zapeli pesem, če se bo 1000 ljudi zavezalo, da bo za en teden prenehalo uporabljati avtomobil. Ni vam bilo treba peti …

Nismo se še odločili, kako bomo. Nekaj več kot 500 ljudi se je zavezalo. Spet, že dejstvo, da se o tem pogovarjava, pomeni, da je bila akcija uspešna. Že to, da se jih je 500 javilo, je pomembno.

Kaj je po vašem mnenju največja okoljska težava v Sloveniji?

Težko bi rekel. Slovenija ima dovolj težav s kakovostjo zraka, z urejanjem smeti, imamo ugodno izhodišče, kar zadeva vodnatost, gozdnatost, biotske raznovrstnosti. Skratka, Slovenija je še vedno država, ki ima naravno gledano izjemno dobro izhodišče. Se pa tega premalo zavedamo.

Torej drži, da je lepa neokrnjena dežela na sončni strani Alp?

Drži, a drži tudi to, da je zato treba biti še bolj pozoren, da bo ostalo tako, kot je.

Slovenija je zadnje leto in pol v zelo turbulentnih časih. Zdaj je prešla zadnjo politično krizo. Ne vemo, za kako dolgo. Kako je to dogajanje videti v Bruslju?

Mi želimo imeti sogovornika, ki bo moral narediti nekatere stvari, ki so glede strukturnih reform nujne. Pozdravljamo, da Slovenja ima vlado, da spet lahko delamo in sodelujemo naprej.

Kaj pravite na to, da ste vedno na lestvici najbolj priljubljenih politikov v Sloveniji?

Ne vem, to sem bil že večkrat vprašan. Če je to rezultat relativno dobrega in korektnega dela, sem vesel. Če je to del tega, da nisem toliko izpostavljen v domači politiki, kot so preostali politiki, je verjetno tudi v tem nekaj resnice. Temu ne dajem posebne pozornosti. Mislim, da je bistveno, da delamo tako, da gremo mirno spat in da imamo čisto vest.