Trditve o najtoplejšem lanskem letu le z 38-odstotno gotovostjo

Klimatologi inštituta Goddard (GISS) ameriške vesoljske agencije Nasa so z meritvami ugotovili, da je bilo lansko leto najtoplejše, odkar se izvajajo tovrstne meritve, se je v petek glasila novica, ki so jo po vsem svetu povzemale tiskovne agencije, mediji pa uvrščali precej visoko na naslovnice. O zanesljivosti trditev žal šele pozneje Šele pozneje pa so mediji začeli povzemati še eno dejstvo, ki je pomembno za pravilno in popolno razumevanje tega poročila in trditev v njem: zanesljivost trditve o najtoplejšem letu do zdaj znaša le 38 odstotkov. To seveda z matematično natančnostjo pomeni tudi to, da je 62-odstotna verjetnost, da leto 2014 ni bilo najtoplejše. Obe interpretaciji sta matematično enakovredni, imata pa zelo različen prizvok.

Vsaka meritev in vsaka metoda je podvržena določenim napakam, ki lahko nastanejo na vsakem koraku zbiranja in obdelave meritev. V naravoslovju se zato ob vsaki meritvi in trditvi navaja tudi podatek o mogočih napakah oziroma o stopnjah zanesljivosti posamezne meritve oziroma trditve. "Daleč od gotovega" Čeprav so mediji sprva navajali trditev o "najtoplejšem letu do zdaj", sklicujoč se tudi na izvajalce te raziskave, nova medijska poročila navajajo, da "agencija Nasa priznava, da je trditev o letu 2014, ki naj bi bilo najtoplejše do zdaj", daleč od gotovega. Zapisali so: "Numerično naša najboljša ocena svetovne temperature leta 2014 navaja malenkost višjo vrednost (0,01 stopinje Celzija) nad vrednostjo naslednjega najtoplejšega leta (2010), kar je vendarle veliko manjši odmik, kot znaša območje nezanesljivosti. Iz naše analize je zato nemogoče sklepati, ali je bilo najtoplejše leto 2014, 2010 ali 2005 – spremembe povprečne temperature so bile v zadnjem desetletju zelo majhne."

Analiza, ki temelji na podatkih več kot tri tisoč merilnih postaj po vsem svetu, je namreč pokazala, da je bilo leto 2014 za približno dve stotinki toplejše od leta 2010, ki je do zdaj veljalo za najtoplejšega, a ta podatek dobi povsem novo luč ob upoštevanju dejstva, da je napaka metode približno petkrat večja in znaša skoraj desetinko stopinje Celzija. Trditev o najtoplejšem letu do zdaj je tako le 38 odstotkov zanesljiva. Odmik krepko pod območjem napake Na vprašanje novinarjev britanskega časnika Daily Mail, zakaj podatka o velikosti mogoče napake niso posredovali z enako vnemo kot podatek o (38-odstotkov verjetnem) najtoplejšem letu 2014, direktor inštituta Goddard Gavin Schmidt ni dal odgovora.

Nasa sicer ni bila edina, ki je posredovala podatke, da je bilo leto 2014, kot so zapisali, najtoplejše leto od leta 1880, ko izvajajo sistematične meritve. Toda od leta 1880 so se sistematične meritve izvajale le s površinskimi termometri v ZDA, komaj pol stoletja pa tudi po vsem svetu (pa še tega ne vemo, ali so te merilne postaje razporejene na vseh relevantnih mestih). "Globalni" podatki za obdobje, ko merilnih postaj ni bilo po vsem svetu, so sad matematičnih izpeljav, za katere ne vemo, koliko zanesljivo odražajo dejanske razmere. Pa vendarle, projekt BEST (Berkeley Earth Surface Temperature), ki temelji na podatkih s približno 30 tisoč merilnih mest, je prav tako poročal o najvišji temperaturi, a njihov rezultat še manj odstopa od rezultata instituta Goddard, kar ob mogočih razsežnostih napake pomeni še nižjo zanesljivost trditve. Vemo, da v resnici nič ne vemo Razprave o tem, kaj ti podatki v resnici povedo, se bodo šele vnele. Celo znanstveniki nimajo enakih interpretacij, čeprav bi se morali ravnati po enakih statističnih in znanstvenih postopkih in merilih – kako potem naj to pričakujemo od različnih interesnih sfer, ki bodo spretno upoštevale samo tiste podatke in trditve, ki jim ustrezajo, in prezrle tiste, ki se ne skladajo z njihovimi interesi?