Vlada bo predvidoma v četrtek sprejela uredbo o zelenih javnih naročilih, ki bo dala znak, da pri naročanju ne bo kriteriji samo cena, temveč tudi okoljski parametri izdelkov in storitev.
Kot je na Okoljskem srečanju 2011 v Ljubljani, ki ga organizira časnik Finance, izpostavil direktor službe vlade za podnebne spremembe Jernej Stritih, je eden ključnih izzivov za naslednjo fazo industrijskega razvoja v Sloveniji vprašanje, kako povečati dodano vrednost na sedanjih količinah surovin. Pri tem je izpostavil velike možnosti pri lesu.
Povečati bo treba delež vlaganj v obnovljive vire energije
Ob ključnih dejavnikih za uspeh pri zniževanju emisij je opozoril, da bo treba znižati rabo primarne energije (manjši uvoz energentov, energetska učinkovitost stavb), cene investicij v nove tehnologije pa bi morale padati za pet odstotkov letno. Pojasnil je tudi, da bo treba povečati delež vlaganj v obnovljive vire energije znotraj energetike za pet- do desetkrat.
Stritih: Danes zbere Slovenija že več kot milijardo evrov iz okoljskih dajatev
Država poleg sprejetja uredbe o zelenih javnih naročilih dopušča tudi možnost oprostitev plačila dajatve za onesnaževanje zraka s CO2, ter nakup emisijskih kuponov za račun države. "Danes zbere Slovenija že več kot milijardo evrov iz okoljskih dajatev. V letih 2030 in 2040 bodo te dajatve lahko pomemben delež v proračunu in daje možnost za zeleno davčno reformo," je izpostavil Stritih. Dodal je, da se bo v prihodnosti predvidoma cene nafte zelo zvišala in da Slovenija velik delež BDP porabi za uvoz goriv, čeprav nam tega ne bi bilo treba.
Kako doseči cilje?
Stritih je obenem izpostavil, da osnutek strategije prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2050 kot ključna dolgoročna cilja za Slovenijo poudarja zniževanje nacionalnih emisij toplogrednih plinov na manj kot štiri milijone ton ekvivalenta ogljikovega dioksida letno do leta 2050 in s prilagajanjem na podnebne spremembe zagotoviti, da se ranljivost Slovenije na učinke podnebnih sprememb ne zviša nad sedanjo raven.
Pojasnil je, da ta dva cilja lahko dosežemo z zniževanjem emisij preko zelene rasti (zeleni davki, zelena davčna reforma, usmerjanje javnih izdatkov), s prilagajanjem na podnebne spremembe (izboljšanje predvidevanj in ocene ranljivosti) ter preko horizontalnih strategij (inovacije in izobraževanje, ozaveščanje in komunikacija).
Brez hitrih znižanj emisij pri prometu in industriji
Hitrih znižanj emisij ne vidi pri prometu in pri industriji, ki ji je treba dati čas, da se prilagodi. Do leta 2050 pa bi morala biti po Stritihovem mnenju energetika in sektor stavb brezogljična.
Pečnik: Upravljanje z emisijami je strateška priložnost
Gregor Pečnik iz podjetja Best Foot Forward je poudaril, da je upravljanje z emisijami strateška priložnost. S tem, ko podjetja zmanjšujejo emisije obenem zmanjšujejo tveganja (tveganja v dobaviteljski verigi, regulatorna tveganja, finančna in fizična tveganja), znižujejo se tudi stroški - za večino organizacij predstavlja začetek upravljanja z emisijami za "win-win" situacijo. Pečnik je pojasnil, da je trženje zelenih izdelkov tudi dobra poslovna priložnost. "Strožja okoljska zakonodaja dela podjetja in države bolj konkurenčne," je dodal.
4
