Spanje še vedno nevarnejše od potovanja z letalom

Neprijetno, a redko Letalska nesreča zagotovo ni prijetna izkušnja. Vprašajte Vesno Vulović, stevardeso družbe JAT, ki je preživela padec z desetih kilometrov. K sreči je ta izkušnja zelo zelo zelo (ampak res zelo) redka. Tudi če bi leteli vsak dan, bi morali tovrstni način življenja vzdrževati več deset tisoč let, da bi dočakali prizemljitev s smrtnim izidom. Po drugi strani povsem običajen in nič kaj adrenalinski življenjski slog vsako leto pokonča na stotine nič hudega slutečih posameznikov, ki so v trenutku tuzemske odjave daleč od letala ali njemu podobnih prevoznih sredstev.

Polet s postelje Človek bi mislil, da je domača postelja ena najvarnejših lokacij, kjer se ne more nič zgoditi. A vsako leto samo v ZDA umre 450 ljudi, ki na bolj ali manj nenačrtovan način padejo s postelje. V Veliki Britaniji je teh nekaj manj – okoli 20 letno. A v postelji se lahko pripeti veliko več kot predaja gravitaciji – vsako leto namreč v ZDA v postelji (dobesedno) izdihne 573 posameznikov zaradi nesrečne zadušitve ali davljenja. Podatka o tem, ali so v trenutku nezgode v postelji sami ali ne, žal ni. Postelja pa ni edini nevarni kos pohištva. Vsi kosi domačega pohištva so potencialno nevarni, različne oblike padcev z njih pa so krive za okoli 900 smrtnih primerov vsako leto. Nismo še odšli iz hiše, našteli pa smo že 2.000 žrtev.

Leva, druga leva Zunaj doma seveda obstaja mnogo več nevarnosti in možnosti za predčasno končanje tlačenja zemlje. Medtem ko je statistična verjetnost za najtrdnejšo obliko letalskega pristanka okoli 1 proti 11 milijonov, je že smrtni izid (ponavadi) delovnega podviga z lestvijo precej verjetnejši – možnost je 1 proti tri milijone. Vsako leto se nekaj sto posameznikov tako v ZDA kot drugod po svetu zadnjič povzpne nanjo. Delo ubija, ne krepi, bi lahko rekli glede na siceršnjo pogostnost smrti pri delu. Upoštevanje navodil je ključno, saj vsako leto okoli 2.000 levičarjev predčasno odide zato, ker uporabljajo delovno orodje, narejeno za desničarje.

Plaža ni šala A ne le delo, tudi užitek je tvegano početje. Dopustniško poležavanje na osamljeni plaži daleč od mestnega vrveža, če je le mogoče pod kokosovo palmo, so sanje mnogih. A za približno 150 ljudi letno uresničitev teh sanj pomeni tudi zadnje poglavje. Pokonča jih namreč (trd, a nedolžen) kokos, ki spodaj ležečega brez opozorila pospremi na zadnji dopust (ali od tu izvira tudi besedna zveza trd kot kokos, ni jasno).

Usodno sproščanje Da se večina nesreč zgodi doma, je že skoraj ljudska modrost, a da to pogosteje prizadene tiste, ki več časa posvečajo higieni, si ne bi mislili. Verjetnost, da vas pokonča umirjena in dišeča kopel, je kar 1 proti 685 tisoč. Čeprav večina ljudi doma nima olimpijskih bazenov, je število posameznikov, ki se utopijo v kadi, še vedno ogromno – v ZDA v povprečju skoraj vsak dan eden. A glede na to, da nekatere statistike kažejo, da je v vsakem trenutku okoli 0,7 odstotka prebivalcev modrega planeta pod vplivom alkohola, nezavedni akrobatski padci s postelje še niso največja težava.