Šolski programi za nepotrebne poklice

Po podatkih o vpisu v srednješolske programe in programe poklicno-tehničnega izobraževanja, ki jih objavlja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, pri nekaterih programih ugotovimo velik razkorak med predvidenim številom vpisnih mest in dejanskim številom prijav v prvem vpisnem roku. Za poklice, kot so hortikulturni tehnik, kmetijsko-podjetniški tehnik, gospodar na podeželju ali živilsko-prehranski tehnik, se po teh podatkih sodeč večina vpisa opravi v zadnjem vpisnem roku, pa še to ne do vseh razpisanih vpisnih mest.

S podobnimi težavami se očitno srečujejo tudi na Hrvaškem. Ob začetku jesenskega vpisnega roka v tamkajšnje srednje šole zagrebški časnik Jutarnji list poroča, da je med približno še 6.500 prostimi mesti v vseh delih države tudi kar nekaj mest za poklice, za katere zanesljivo ni zanimanja. Poklicev, za katere se natančno niti ne ve, kaj bi obsegali, se je prejel vzdevek smešni poklici – a z njimi povezane razmere so vse prej kot smešne. Zakaj šolski program, če bi zadoščal že dober tečaj? To so večinoma poklici triletnih obrtniških šol, za katere se odločajo predvsem tisti z nižjimi osnovnošolskimi ocenami, kljub temu da jih ti poklici sploh ne zanimajo. Še huje, to so obenem poklici, za katere prihodnosti na trgu dela skorajda ni. V šolskem programu pomožnega cvetličarja so zapisali, da je cilj tega šolskega programa pridobiti osnovna znanja o gojenju enoletnega in dvoletnega cvetja ter znanja o negi in uporabi lončnic, kakor tudi razlikovati lepo od kiča in tako pridobljena znanja uporabiti pri oblikovanju cvetličnih aranžmajev. V prispevku istega hrvaškega časnika zato izpostavljajo vprašanje, zakaj niti eden od ministrov za šolstvo ni opazil nepotrebnosti takih programov, ki bi se jih praktično lahko zajelo z enim dobrim (nekajdnevnim) tečajem. Prevladajo interesi šol in lokalnih skupnosti Na pristojnem hrvaškem ministrstvu so prepričani, da se nihče ni želel lotiti perečega vprašanja mreže srednjih šol, saj bi s tem ogrozili delavna mesta učiteljev v teh programih in v nekaterih primerih celo obstoj nekaterih srednjih šol. Nekaj, kar ne bi ustrezalo ne zaposlenim v šolah, ne ravnateljem, ne lokalnim skupnostim (zlasti manjšim), ne sindikatom.

Interesi otrok, ki se ob pomanjkanju možnosti zaradi slabšega učnega uspeha vpisujejo za neperspektivna zanimanja, so očitno v drugem planu. Takšno stanje je največji zločin do otrok, ki so se prisiljeni opredeliti za poklice, s katerimi bodo pristali na zavodu za zaposlovanje ali na dragih prekvalifikacijah, je za Jutarnji list povedal predstavnik pristojnega hrvaškega ministrstva. Konec "smešnih poklicev"? Toda celo v sindikatu hrvaških učiteljev se strinjajo, da je sistem treba spremeniti. "Ne potrebujemo niti enega poklica, za katerega se ve, da z njim mladina ne bo imela možnosti na trgu dela," je za omenjeni hrvaški časnik povedala predsednica tega sindikata Sanja Šprem.

Korak v to smer je zagotovo smer prerazporeditev učiteljev na nova delovna mesta, kar je z dobro voljo izvedljivo v še tako na videz nerešljivih primerih. Za uveljavljanje teh sprememb na Hrvaškem že v prihajajočem šolskem letu je zmanjkalo časa, a bo (morda) ta generacija zadnja na Hrvaškem, ki bo lahko vpisovala "smešne poklice". Ali jim bo to uspelo, glede na številne upore, ki jih bodo na tej poti čakali, ali bosta odsotnost vizije izobraževanja, ki je vedno bolj vseživljenjsko in ne več zgolj omejeno na formalno izobraževanje, in konformistični upor pred spremembami tudi tokrat prevladala? Odpraviti neskladja V vsakem primeru je razkorak med razpisi in vpisi, tako pri nas kot še kje drugje, skrb vzbujajoče dejstvo, ki se ponavlja iz leta v leto. Če gre za odsotnost zanimanja za smeri in poklice, ki imajo prihodnost na trgu dela, je treba premisliti, kako prepričati dijake za vpis na smeri, ki jim dajejo večje priložnosti. Če pa je ta razkorak posledica tega, da gre za smeri, ki nimajo prihodnosti, potem je res skrajni čas, da se tudi izobraževanje prilagodi temu dejstvo in da se za dobro mladine in celotne družbe bolj približa temu, kar družba in prihodnji iskalci zaposlitve zares potrebujejo.