Fosilnih goriv bo nekoč zmanjkalo, to je jasno. Kako bomo potem pridobivali elektriko? S pomočjo vulkanov, valov, mokrega lesa in sončne energije iz vesolja, predlagajo znanstveniki.
Raziskovalci povsod po svetu iščejo nove načine za pridobivanje energije, ki bi lahko v prihodnosti zadovoljili naraščajoče potrebe sveta. Za nekatere smo že slišali, drugi so novi, tretji precej nenavadni, nekateri pa bi lahko okolju škodili ravno toliko kot fosilna goriva.
Para izpod vulkanov
Preteklo leto sta dve ameriški podjetji začeli delati pri projektu, s katerim naj bi pridobivali toploto iz vročih kamnov, ki ležijo pod vulkani in okrog njih. Raziskovalci upajo, da bodo s črpanjem vode v talne razpoke lahko ustvarili paro, ki bo poganjala podzemne električne turbine. Družbi AltaRock Energy in Davenport Newberry sta že dobili tudi dovoljenje za testiranje postopka na vulkanu Newberry v ameriški zvezni državi Oregon.
Kritiki sicer opozarjajo, da je proces precej podoben kontroverznemu frackingu, za katerega je znano, da lahko sproža tudi potrese. Ob tem se sprašujejo, ali je pametno takšno tehniko uporabljati pod aktivnim vulkanom sredi ZDA.
Sončna energija iz vesolja
Ideja o pridobivanju sončne energije iz vesolja je na mizi že od 70. let prejšnjega stoletja. Sončne celice v vesolju bi imele nekaj očitnih prednosti pred tistimi, ki jih postavljamo na Zemlji – noč zanje skoraj ne bi obstajala, prav tako ne pojavi v ozračju, kot so oblaki in atmosferski plini.
V preteklosti se je zdel podvig spraviti elektrarno na rob Zemljine atmosfere nemogoč, a nekdanji inženir Nase John Mankins zdaj pripravlja ravno tak projekt. "V vesolje bi radi poslali veliko ploščad, ki bi okoli Zemlje krožila v visoki orbiti, kjer skoraj vedno sije sonce. Sončne celice bi tam izkoriščale svetlobo, jo pretvarjale v elektriko in jo pošiljale na sprejemnike na Zemlji," pojasnjuje Mankins.
Medtem ko so nekateri predlagali, da bi za prenos energije na površje uporabili laserje, Mankins svari, da bi bil lahko tovrstna tehnologija nevarna. Namesto tega predvideva uporabo nizkointenzivnih mikrovalovnih oddajnikov. Po njegovem mnenju bi lahko ena sončna elektrarna proizvedla od 1.000 do 2.000 megavatov energije na dan, kar pomeni, da bi lahko napajala od 240 tisoč do 480 tisoč gospodinjstev.
Žepni pospeševalniki delcev
Iz precej drugačnega projekta pa je navdih črpala skupina britanskih znanstvenikov, ki proučuje možnost uporabe majhnih pospeševalnikov delcev. Gre za enako tehnologijo, kot jo uporablja hadronski trkalnik v švicarskem Cernu, pospeševalnike pa bi poganjal radioaktivni element torij. Po ocenah raziskovalcev bi iz tone torija lahko pridobili toliko energije kot iz 200 ton urana ali 3,5 milijona ton premoga.
"Zadnje čase se veliko pogovarjamo o ideji torijevih reaktorjev in fizika bi zagotovo delovala. A čeprav bi bili pospeševalniki varnejši kot današnji jedrski reaktorji, je uporaba radioaktivnih materialov vedno tvegana," projekt komentira John Mankins.
Energija iz valov
Energijo morja že uporabljajo na različnih koncih sveta. Leta 2008 so prvo "farmo valov" odprli v Portu na Portugalskem, letos pa je Velika Britanija odobrila načrte za gradnjo največje valovne elektrarne na svetu, ki bo stala na škotskem otoku Lewis. Proizvedla bo 40 megavatov elektrike, kar bo oskrbovalo okoli 30 tisoč domov.
Elektriko iz valov v Veliki Britaniji, ki je trenutno vodilna država na tem področju, pridobivajo s pomočjo 26 metrov velikih rumenih boj. Postavijo jih okoli 500 metrov od obale na globino 13 metrov, vsaka pa lahko proizvede do 800 kilovatov energije.
Prednost valov je predvsem to, da so, tako kot veter in sonce, brezplačni. Ker jih ustvarja veter, se počasneje spreminjajo kot vetrovi ali sončni žarki, zato jih je lažje napovedati in vključiti v električno omrežje.
Vroča voda iz mokrih listov in lesa
Pridobivanje energije iz biomase je postopek, pri katerem z razgradnjo bioloških materialov pridobivajo pline, na primer vodik in metan, ki jih nato sežgejo. Obstoječe elektrarne na biomaso delujejo le, če je material suh, danski izumitelj Jens Dall Bentzen pa je zdaj razvil novo peč na biomaso, ki lahko ujame vlago iz materiala in jo pretvori v vročo vodo. Dall Bentzen trdi, da lahko njegova peč proizvede do 30 odstotkov več energije kot obstoječe peči.
Kritiki sicer ob tem poudarjajo, da sežiganje biomase proizvaja ogljikov dioksid, a zagovorniki ideje odgovarjajo, da bi vzgoja pridelkov za sežig izničila škodljive toplogredne pline.
So to res le alternativni viri energije?
Eden najboljših pokazateljev vzdržnosti naštetih idej so investicije. Te so se s slabih 100 milijonov dolarjev (74 milijonov evrov) konec 90. let prejšnjega stoletja povečale na več kot 10 milijard dolarjev (7,4 milijarde evrov) leta 2011.
"Leta 2000 smo na vse alternativne vire energije gledali kot na niše, ki bodo nekoč morda obrodile sadove," ugotavlja William McDowall z energetskega inštituta univerze v Londonu. Tudi danes je večina javnih in zasebnih sredstev za raziskave še vedno usmerjena v razvoj novih načinov za izkoriščanje fosilnih goriv, a McDowall verjame, da v prihodnjem desetletju zeleni viri energije ne bodo več le alternativa, ampak bodo postali splošen trend.