Sladoledna renesansa v Sloveniji

Konec neke dobe Minili so časi, ko je bil lokalni sladoledar (edina alternativa tistima dvema ali trem različnim lučkam v trgovini) znan po vzdrževanju ušesne higiene s koncem korneta. Časi, ko je bil glavni motiv obiska slaščičarne mala zastavica, zatlačena v gigantsko kepo sladoleda. Danes je sladoledna realnost povsem drugačna – priča smo butičnim slaščičarnam s pestrim naborom bizarnih okusov, ki segajo od slastne bajadere do skrivnostnega modrega sladoleda okusa Smrkci, za katerega ne vemo, ali povzroči zgolj diarejo ali tudi neplodnost.

Zmernost velja Sladoled je postal prestižna dobrina. V Ljubljani, na primer, ni redko, da cena kepice seže do 2,5 evra. Morda je to razlog, da Slovenci nismo ravno sladoledofili. Največ sladoleda na svetu poližejo Avstralci, kar glede na nenaravno vroča poletja in obilico turistov niti ni presenetljivo. Avstralci tako letno v povprečju "pokončajo" kar 17,7 litra sladoleda. V litru je –seveda odvisno od velikosti lopatice – nekje do 15 kepic sladoleda, torej 256 kepic letno oz. 0,7 kepice dnevno vsak dan v letu. Zaužita količina je v skladu s priporočili strokovnjakov za prehrano – Mojca Cepuš na primer odsvetuje več kot kepico dnevno. Ta namreč vsebuje okoli 100 kalorij ter se zaradi maščob in sladkorja uvršča med slaščice. Posebej problematičen je industrijsko pridelan sladoled, saj lahko vsebuje še barvila in druge precej nezdrave dodatke.

Skrivnostni Skandinavci Američani so drugi na lestvici, saj si letno obroke polepšajo z okoli 13,7 litra sladoleda, malce manj pestro pa je na Novi Zelandiji, kjer je ta količina 13,3 litra. Nato zadeve postanejo bizarne. Številne skandinavske države, kjer je poleti redko tako toplo kot v Avstraliji pozimi, so velike porabnice sladoleda. Švedska, Danska, Finska in Norveška so vse med prvo deseterico z 11,7, 9,3, 8,5 oziroma 8,4 litra na leto. Kdo ve, morda je tam tako mrzlo, da se s sladoledom dejansko ogrejejo.

Industrijski in butični posel Sladoledni posel ima v Sloveniji dva glavna okusa. Prvi so "domači" sladoledi iz vrste slaščičarn, ki večino posla opravijo poleti. Drugi, bolj mainstreamovski pa so "industrijski" izdelki, kjer si celoletni trg delijo štirje glavni igralci – Ledo, Ljubljanske mlekarne, Algida (v lasti korporacije Unilever) in Incom. Ledo ima največji tržni delež, 21 odstotkov, sledijo mu Ljubljanske mlekarne z 18 in zadnja dva s 15 oziroma 13 odstotki.