Selitev dronov v civilno rabo odpira vrsto vprašanj

Pri tem pa se pred pristojne vladne službe in civilno družbo postavlja vrsta vprašanj glede zagotovitve ustrezne regulatorne podlage za uporabo dronov v civilne namene. O tem razpravljajo na mednarodni znanstveni konferenci z naslovom Vohun na nebu: regulatorna vprašanja dronov in brezpilotnih zračnih sistemov, ki jo danes in v petek v Ljubljani organizira Inštitut za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti. Direktorica Norveškega centra za humanitarne študije v Oslu Kristin Bergtora Sandvik je pojasnila, da se humanitarna skupnost že ukvarja z vprašanjem dronov pri nekaterih svojih dejavnostih, denimo pri iskanju in reševanju, spremljanju razvoja posledic naravnih in drugih nesreč ali celo dostavljanju hrane in zdravil na odročna območja. Na ta račun bi po eni strani pripomogli k zmanjšanju stroškov za opravljanje določenih nalog in povečanju varnosti humanitarnih delavcev, po drugi strani pa bi izvajanje teh nalog pospešili oziroma izboljšali in s tem povečali učinkovitost reševanja in nudenja pomoči prizadetim v naravnih in drugih nesrečah. Vendar pa je po njenih besedah treba opraviti temeljit razmislek o različnih vidikih uvajanja dronov v humanitarno dejavnost. Zadevo je ponazorila s primerom, ko bi humanitarne organizacije neko prizadeto območje spremljale oziroma snemale z droni v humanitarne namene, a bi nato kakšna avtokratska vlada zahtevala pridobljene podatke za kakšne čisto druge namene. Posebna pozornost je potrebna, tako Sandvikova, tudi zaradi dejstva, da proizvajalci dronov v želji po zaslužku močno pritiskajo k širjenju rabe dronov v civilni sferi, pri tem pa si pomagajo tudi s tem, da poskušajo svoj ugled, zaznamovan s problematiko uporabe dronov v vojaške namene, izboljšati prav na krilih prednosti za humanitarno delovanje. Slovenska informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar se je medtem osredotočila na vplive uporabe dronov na zasebnost. Po njenih pojasnilih zaenkrat še ni dovolj transparentne oziroma javne debate o dronih in njihovem vplivu na zasebnost.

Droni namreč lahko izvajajo video nadzor ter shranjujejo in obdelujejo podatke, zato je treba odgovoriti na vprašanja, za katere namene in s kakšnimi postopki se bodo uporabljali, katere podatke in kako dolgo bodo shranjevali, kakšne bodo zaščite pred zlorabo teh podatkov.

Luisa Marin s Centra za evropske študije na nizozemski Univerz Twente je v uvodnem delu konference izpostavila še problematiko uporabe dronov pri nadzoru zunanjih meja Evropske unije, Robert Ferenc s slovenskega ministrstva za notranje zadeve pa na možne razloge in pravne podlage za rabo brezpilotnih sistemov v slovenski policiji.

Po pojasnilih Ferenca slovenska policija ne izvaja še nobenih aktivnosti za nabavo brezpilotnih letal, vendar pa spremljajo njihov razvoj, saj se zaradi njihove vse večje dostopnosti v tujini uporaba širi tudi na druge subjekte, kot je policija.

Ferenc je dejal, da bi bila lahko brezpilotna letala tako z vidika stroškov kot zagotovitve varnosti policistov uporaben tehnični pripomoček policistom pri opravljanju njihovih nalog. Gre za naloge, kot so nadzorovanje cestnega prometa in državne meje, varovanje javnih prireditev, iskanje in zasledovanje storilcev kaznivih dejanj itn.

Zaveda pa se, da gre za občutljivo zadevo, zato pravi, da bo treba odločitev o uporabi brezpilotnih letal v policiji sprejeti na podlagi temeljite analize, ki bo upoštevala vse relevantne vidike tega vprašanja.

Konferenca se bo nadaljevala še v petek, ko bo med drugim govora tudi o brezpilotnih sistemov za potrebe medijskih hiš, poleg tega pa se bo predstavil tudi slovenski razvijalec brezpilotnih letal C-Astral s sedežem v Ajdovščini.