SiolNET. Novice Novice
5,53

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Tožilci "namočili" bankirje: ali NLB prikriva podatke?

5,53

termometer

Harij Furlan, Specializirano tožilstvo
Foto: Matej Leskovšek

Sodelovanje z bankami pri preiskavi primerov bančnega kriminala je vse prej kot zgledno, je pred komisijo za preiskavo zlorab v bančnem sistemu povedal šef specializiranega tožilstva Harij Furlan, ki je kritičen predvsem do največje državne banke NLB.

Da NLB ne sodeluje, sta šef specializiranega tožilstva (SDT) Harij Furlan in tožilec Jože Kozina opozarjala že konec leta 2013. Takrat sta dejala, da se banka neupravičeno sklicuje na bančno tajnost.

Pozneje se je stanje popravilo, je že večkrat v zadnjih dveh letih - in tudi danes - dejal Furlan, ki pa pravi, da je sodelovanje še vedno omejeno.

Kaj prikrivajo bančniki?

"Banke sodelujejo le do mere, dokler imajo interes," je v državnem zboru med drugim dejal Furlan.

Med drugim je namignil, da dobivajo preiskovalci že selekcionirane dokumente - v mapah pa manjkajo dokumenti, ki so ključni za dokazovanje direktnega naklepa (ta je obvezen element, ko tožilec nekoga preganja za kaznivo dejanje zlorabe položaja). 

"S kreditno dokumentacijo direktnega naklepa ne bomo dokazali. Za to so ključna elektronska sporočila, pričevanja, zapiski. Do nekega obdobja smo te zapiske še dobivali v mapah, pozneje ne," je dejal Furlan.

Na vprašanje vodje parlamentarne komisije Anžeta Logarja, ali so torej v banki te zapiske umaknili iz map, pa je dejal: "Težko to sklepam, dejstvo je le, da tega v mapah več ni. Znano pa je, da se to kaznivo dejanje dokazuje prav s temi malenkostmi."

Ko banka odloča, kaj se bo preiskovalo

Furlan je navedel še en primer, kako so v NLB pregon bančnega kriminala vzeli v svoje roke. 

"Policija je NLB pozvala, naj preučijo medijske navedbe o domnevno spornem posojilu njene nemške hčere LHB Frankfurt politiku in dokumentacijo predajo kriminalistom. A iz NLB so sporočili, da po nemški zakonodaji obstaja velika verjetnost zastaranja pregona in da zato preiskava posla ni smotrna. Oprostite, o tem ne odloča ne banka ne policija, temveč tožilec," je opozoril Furlan in dejal, da se je to dogajalo pred kratkim, kako so ukrepali na SDT, pa ni pojasnil.

Uprava NLB, ki jo po novem vodi Blaž Brodnjak (prej je bil dobra tri leta član uprave), v zadnjih letih javnosti poroča o odločnem pregonu vseh domnevno spornih poslov, ki so banki nakopičili za tri milijarde evrov slabih posojil. Je ta pregon res selektiven, kot namiguje Harij Furlan? Uprava NLB, ki jo po novem vodi Blaž Brodnjak (prej je bil dobra tri leta član uprave), v zadnjih letih javnosti poroča o odločnem pregonu vseh domnevno spornih poslov, ki so banki nakopičili za tri milijarde evrov slabih posojil. Je ta pregon res selektiven, kot namiguje Harij Furlan? Foto: Matej Leskovšek  

"Uspeh pregona se meri v odškodninah. Teh pa ni."

Prvi tožilec SDT je v pričevanju v DZ med drugim dejal še, da se uspeh pregona bančnega kriminala ter kakovost sodelovanja med bankami in preiskovalci merita v dosojenih odškodninah. 

Tej izjavi je sledilo vprašanje Logarja: "Pa jih imamo več kot nič?" Furlan je odgovoril: "Nič." Dodal je, da je NLB sicer vložila manjše število odškodninskih tožb, a da so nekatere že padle.

Manj posla za Kosa

Spomnimo, da je uprava Janka Medje (tega je na čelu NLB pravkar nadomestil dotedanji kolega iz uprave Blaž Brodnjak) v zadnjih letih javnosti poročala o odločnem pregonu vseh domnevno spornih poslov, ki so banki nakopičili za tri milijarde evrov slabih posojil. Teh se je banka po 1,5-milijardni dokapitalizaciji z davkoplačevalskim denarjem konec leta 2013 - zaradi te so v Banki Slovenije in na NLB prav danes kriminalisti - znebila s prenosom na DUTB. 

Pred letom in pol je uprava Janka Medje sklenila triletno pogodbo s podjetjem R.U.R. nekdanjega kriminalista in šefa protikorupcijske komisije Draga Kosa za svetovalne storitve. Naloga R.U.R. je preiskovanje bančne dokumentacije in iskanje podlag za podajanje ovadb zaradi sumljivih poslov.

Sprva je bila postavka, ki jo NLB plačuje Kosu in njegovi ekipi, 250 evrov na uro, lani so jo znižali na 218 evrov, očitno pa je upadel tudi obseg dela. V prvem letu sodelovanja je podjetje od državne banke prejelo 765 tisoč evrov, do danes - torej v devetih mesecih - pa "le" 140 tisoč evrov. 

V NLB so nam sicer razloge za sodelovanje s Kosom, ki so ga izbrali na razpisu, razložili tako: "V NLB poteka celovit in sistematičen pregled slabih naložb ter ugotavljanje vzrokov zanje, k čemur banko, nenazadnje, zavezuje tudi odredba Banke Slovenje. Ta NLB zavezuje tudi k podajanju kazenskih ovadb in odškodninskih zahtevkov, kadar za to obstajajo elementi. Gre za zelo obsežen proces, ki vključuje pregled ogromnega števila obsežnih materialov, česar pa le z lastnimi kadrovskimi resursi ne bi mogli opraviti v ustreznih časovnih rokih (zastaranja)." 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 9
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin