Podnebne spremembe in njihov sovražnik – drevesa

Gozd nedaleč stran od Ottawe v Kanadi ni le običajen gozd. Lahko bi mu rekli kar gozdni laboratorij. Kanadska raziskovalka Diana Beresford-Kroeger je tam namreč več let sadila in posadila več sto dreves.

"Drevesa imajo genom, ki je veliko bolj kompleksen kot človeški V drevesa se je najprej zaljubila kot študentka botanike na Irskem. Po tem, ko se je preselila v Kanado, pa se je odločila, da bo posadila svoj gozd, ki bo postal njen raziskovalni kotiček. Kot je povedala za časopis Deutsche Welle, se ji je zdelo škoda, ker nihče v Kanadi ni sadil redkih, a čudovitih drevesnih vrst.

Z njo so drevesa, velikani in zapletena bitja, ki ne dobijo toliko spoštovanja, kot si ga zaslužijo. "Drevesa imajo genom, ki je veliko bolj kompleksen kot človeški. Drevo je tovarna za proizvodnjo hrane, ki hrani nas in celotno naravo," je povedala.

Vloga dreves pri ohranjanju blaginje na Zemlji podcenjena Ohranjanje biodiverzitete in skrb za ogrožene vrste je za Beresford-Kroegerjevo bistvenega pomena. Meni, da je vloga dreves pri ohranjanju blaginje na Zemlji preveč podcenjena. "Ena vrsta dreves je odgovorna za 40 vrst žuželk," je opozorila.

Veliko je tudi koristi za ljudi, je dodala in ob tem izpostavila nekatere vrste, ki jih lahko uporabimo pri na primer zdravljenju Parkinsonove bolezni in raka. Drevesa, ki so jih tradicionalno uporabljali za zdravljenje malarije, so v Kanadi že skoraj izumrla. Kot je pojasnila raziskovalka, sta v Kanadi le še dva primerka te vrste drevesa.

Sečnja gozdov v različne namene, zaščite ni Beresford-Kroegerjeva je prepričana tudi, da so drevesa eden izmed ključnih faktorjev v boju proti podnebnim spremembam. Predvsem imajo po njenih besedah veliko vlogo gozdovi na severu vse od Kanade, Aljaske, prek Rusije do Skandinavije. Borovci, smreke, breze in macesni predstavljajo okoli 29 odstotkov svetovne pokritosti z gozdovi in največji zemeljski biom, ki je najširša naravna skupnost rastlin in živali, ki nastane pod vplivi okolja, zlasti tal in podnebja.

"To je zadnji veliki gozd na planetu. To je gozd, ki ohranja največjo količino oksigenacije oziroma okisičenja in izhlapevanja vode na planetu. Ta gozd upravlja z velikimi morskimi tokovi. Dejansko vlada vremenskim vzorcem," je navedla Beresford-Kroegerjeva.

Težava je, ker so nekatera široka področja severnih gozdov že posekana. Ponekod za les drugod za razvoj na primer naftne industrije. V Kanadi je zaščitenega le osem odstotkov severnega gozda.

Beresford-Kroegerjeva ob tem opozarja, da so se gozdovi razvijali več sto let, zato jih je nemogoče nadomestiti. Prepričana je, da se proti podnebnim spremembam lahko bojujemo le tako, da zaščitimo in širimo gozdne površine.