Podnebna konferenca ZN v Dohi – uspešna ali neuspešna?

Podpisnice Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah so se 26. novembra zbrale v Dohi v Katarju, kjer so do preteklega tedna države podpisnice pogajale o podaljšanju kjotskega sporazuma, ki je sicer začel veljati leta 2005. Kjotski sporazum sicer poskuša zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida in preostalih toplogrednih plinov, države podpisnice pa so ga zdaj podaljšale le do leta 2020.

Konferenco zaznamovalo šibko vodenje predsednika Al Atijaha Nekateri so po koncu konference, pa čeprav so po podaljšku konference le sklenili določene sporazume, med katerimi je tudi podaljšanje kjotskega sporazuma, so kritizirali predsednika konference Abdulaha bin Hamada Al Atijaha zaradi šibkega vodstva, zaradi česar so udeleženci konference morali podaljšati konferenco, da so se lahko zedinili o začrtanih smernicah.

Dosežek zadnje podnebne konference pa so nekateri sprejeli z mešanimi občutki. Tako je nemški minister za okolje Peter Altmaier za Deutsche Welle povedal, da nov sporazum o podnebnih spremembah ni nič posebnega. "Upali smo na večji napredek," je izjavil Altmaier. Z dosežkom pa je bil zadovoljen brazilski pogajalec Andre Correa do Lago, ki je povedal, da sporazum predstavlja edini pravno zavezujoč sporazum, s katerim bodo zmanjšali izpuste in ponudili načrt za nov sporazum o podnebnih spremembah.

Države morajo nov sporazum sprejeti že čez tri leta Novi sporazum o podnebnih spremembah, o katerem je za Deutsche Welle spregovoril do Lago, morajo države sprejeti do leta 2015. Pri naslednjem sporazumu bodo razvite države tudi od držav v razvoju zahtevale, da se obvežejo k zmanjševanju svojih izpustov. Ta sporazum, če ga bodo države sprejele, bo v veljavo stopil po letu 2020, po tem ko se bo iztekel podaljšani kjotski sporazum.

Z rezultatom nedavne podnebne konference pa niso zadovoljni niti okoljevarstveniki. "V ta kjotski sporazum smo vključili veliko premalo ciljev za zmanjševanje izpustov," je za Deutsche Welle povedala Ann-Kathrin Scneider, članica okoljevarstvene nevladne organizacije v Nemčiji. Pri tem pa je še izpostavila, da je le nekaj držav vključenih v drugo podaljšanje kjotskega sporazuma.

Greenpeace se boji manipuliranja z emisijskimi pravicami Kritiki so posebej nezadovoljni s sporazumom, da lahko prenesejo del svojih neizrabljenih kvot izpustov iz kjotskega sporazuma v njegov podaljšek. Za to so se zavzemale predvsem države, ki so zaradi padca železne zavese utrpele padec gospodarstva. Večina srednje- in vzhodnoevropskih držav tako niso uveljavile svojih emisijskih pravic in se v Dohi borile za to, da bi neizkoriščene kvote izpustov prenesle v naslednje kjotsko obdobje. Predstavnika Greenpeacea Martina Kaiserja pa bolj kot vse drugo skrbi to, da bodo Rusija in druge države želele izrabiti te emisijske pravice in s tem zavlačevale pogajanja o naslednjem sporazumu o podnebnih spremembah.

Kritike pa skrbi tudi pomanjkanje obvez v zvezi s financiranjem. Države v razvoju in razvijajoče se države so pozvale h konkretnim obvezam, hkrati pa pozvale industrializirane države, da razkrijejo, kdaj in koliko sredstev bodo prispevale državam v razvoju pri zmanjševanju izpustov in njihovem spopadanju s podnebnimi spremembami. Načrt je, da bi do leta 2020 države v razvoju prejele približno 100 milijard ameriških dolarjev, da se bodo učinkovito spopadle s podnebnimi spremembami.

Predstavniki ZDA so imeli zvezane roke ZDA so tako ena izmed tistih držav, ki je zavračala vsakršne obveze, nekateri pa so njen prispevek h konferenci opisali, kot da je imela zvezane roke, pa čeprav so številni privrženci Baracka Obame, ki je bil na mesto predsednika izvoljen že drugič, pozvali, naj se posveti tudi podnebnim spremembam in okoljevarstveni politiki.

Navkljub kritikam pa so opazovalci dogajanja v Dohi pozdravili pogovore o kompenzaciji zaradi posledic podnebnih sprememb, po njihovem mnenju je bil to velik napredek na zadnji podnebni konferenci. "V središču pozornosti so se znašla tudi nadomestila, ki bi jih prejeli ljudje, ki so zaradi podnebnih sprememb izgubili svoje domove," je še za Deutsche Welle povedal Martin Kaiser, ki je prepričan, da bo ta tema postala vse bolj pomembna, saj se število naravnih katastrof veča.