Po poškodbi glave dobila francoski naglas

"Po nesreči se je začela moja čeljust celiti, vendar sem takrat jemala številne protibolečinske tablete, zato sem požirala svoje besede," pripoveduje Leanne Rowe, ki je bila rojena in vzgojena na avstralskem otoku Tasmanija. Ko je popolnoma okrevala, je ugotovila, da govori z močnim francoskim naglasom. "To me zelo jezi, ker sem Avstralka," pravi. "Nisem Francozinja, pa čeprav nimam nič proti njim."

Odmaknjena in zafrustrirana Naglas ima močan vpliv na njeno življenje, počuti se odmaknjeno in zafrustrirano. V javnosti namesto nje ponavadi govori njena hčerka. "Raje imam noč, saj je takrat več miru, ni veliko ljudi," priznava. Natančne diagnoze za njeno stanje zdravnikom ni uspelo postaviti, njen osebni zdravnik Robert Newton pa verjame, da gre za drugi znani primer redkega sindroma tujega naglasa v Avstraliji.

Najverjetneje kriva poškodba možganov "Pred tem je imela čisto običajen avstralski naglas. V šoli se je sicer učila francosko, vendar ni države nikdar obiskala, ni imela niti nobenih francoskih prijateljev," razlaga Newton. Od leta 1907, ko so sindrom tujega naglasa prvič evidentirali, so po vsem svetu našli le nekaj primerov tovrstnega stanja, ki ga povezujejo s poškodbo dela možganov, ki nadzoruje govor.

Leta 2010 so na Novi Zelandiji zdravili žensko z multiplosklerozo, ki je namesto z novozelandskim naglasom govorila z mešanico škotskega, britanskega in valižanskega naglasa. Preiskave so pokazale, da ima dve poškodbi možganov. Znan je tudi primer britanske ženske, ki je po možganski kapi začela govoriti s francoskim naglasom, in Norvežanke, ki je po strelni poškodbi glave dobila nemški naglas.