"Ogljična goriva bodo še dražja"

Promet je namreč eden največjih generatorjev ogljičnega odtisa, ki ga zaradi mednarodnih zavez tudi v Sloveniji moramo postopoma, a odločno zmanjševati.

Stritih je na mednarodni konferenci Zeleni pogoni za prihodnost, ki v organizaciji službe Vlade za podnebne spremembe poteka danes in jutri v Ljubljani, opomnil, da je eden od razlogov za naraščajoče emisije toplogrednih plinov pri nas tudi doslej neustrezna prometna politika, ki je dajala prednost avtocestam in obenem zanemarjala železnice in druge oblike javnega prevoza. Tako je po njegovih besedah že prišlo do tega, da imajo mladi ljudje brez lastnega prevoza otežen dostop na trg delovne sile, saj zanemarjeni javni prevoz ni dovolj učinkovit pri zagotavljanju povezav med domovi in delovnimi mesti – zato se Ljubljana vsak delovnik duši v kakih 100 tisoč vozilih, ki se pripeljejo iz mestnega obrobja in drugih delov države.

Zanemarjen, a ključen javni prevoz

Pomembno je, poudarja, razviti javni prevoz, ki bo učinkovit tudi na daljše razdalje in ne zgolj za primestni. Kot primer dobre prakse navaja, da je ta vlada začela s ciklom naložb v železnice, ki bo trajal 25 let, a železnice žal tako zaostajajo, da je v nekaj letih težko pričakovati, da bodo nudile enako visoko raven storitve kot v vodilnih evropskih državah. Stritih vendarle ostaja zmerno optimističen: "Pomembno je čim prej začeti in pri tem vztrajati."

Pri tem so lahko po njegovem mnenju za doseganje višje energetske učinkovitosti zanimive in koristne tudi pobude za uporabo stisnjenega zemeljskega plina v tovornem prometu in avtobuse v javnem mestnem prometu, ki še niso doživele svojega pravega razmaha, pomembne pa so tudi pobude, ki povečujejo hojo in uporabo koles v mestnih središčih – in ravno ta teden, je spomnil udeležence, bo Ljubljana dobila (za zdaj še skromen) sistem izposoje koles za hitre povezave v mestnem središču. "Moramo zagotoviti, da bo javni prevoz res dobil prednost pred osebnimi vozili, in združljivost različnih oblik javnega prevoza, kar bo povečalo njegovo učinkovitost," je prepričan Stritih.

Subvencije za električne avtomobile že kmalu

Kot enega od nujnih pogojev za zagotavljanje dolgoročnih ciljev trajnostne mobilnosti, tako pri nas kot tudi drugje v Evropi, Stritih vidi električno mobilnost, saj se "zaradi prostorske strukture osebnemu prevozu ne bomo mogli izogniti." Slovenija bo s subvencijsko shemo, ki naj bi začela delovati do poletja, spodbujala nakup električnih vozil, prijetno pa ga preseneča dober odziv elektrodistributerjev pri postavljanju infrastrukture napajalnih postaj.

Električna vozila so bolj učinkovita kot običajna, povsem pa so primerna za razdalje do 100 kilometrov, kar skoraj vsem v Sloveniji zadošča za pot med domom in delovnim mestom. "Tudi če bi vso elektriko za električne avtomobile pridobivali iz premoga, bi bila učinkovitost večja, z našo strukturo virov za električno energijo pa so ti učinki še večji."

Uspeli bomo, tako ali drugače

Stritih meni, da je prenovljena prometna politika korak v pravo smer: "Pot je jasna in upam, da bomo uspeli, če ne zaradi drugega, pa zato, ker nas bo Evropa prisilila, a se tudi sami lahko pohvalimo s primeri dobre prakse."