Nekoč je po Avstraliji lomastil velikanski kljunaš

Kljunaš, v tujih jezikih znan kot platypus po grški besedi za ravna stopala, je zelo nenavadna žival. Pred najmanj 60 milijoni let naj bi po ocenah znanstvenikov živel tudi na kopnem, ki je danes del Južne Amerike in Antarktike, a ga danes najdemo le še na vzhodu Avstralije, kjer je endemična žival. Ima kljun kot raca in telo, ki močno spominja na bobra. Spada med sesalce, saj matere dojijo svoje mladiče, a je v tisti njihovi maloštevilni skupini, ki svojih potomcev ne rojevajo, temveč jih izležejo iz jajc. Kljunaš ni bil samo ene vrste Znanstveniki so pred kratkim na severozahodu avstralske dežele Queensland identificirali njegovega do zdaj popolnoma neznanega izumrlega sorodnika, ki je bil po velikosti in značaju bistveno drugačen od danes živečega kljunaša. Izumrli kljunaš, katerega zob so našli v tamkajšnjih apnenčastih stenah, je bil po vsej verjetnosti dolg okoli enega metra, kar je dvakrat več kot današnji kljunaš, in imel zelo ostre velike zobe, kar nakazuje, da je bil mesojed in plenilec. Znanstveniki predvidevajo, da je izumrli kljunaš v svoji prehrani užival v širšem razponu potočnih rakov, žab in malih želv kot njegov preživeli sorodnik, poroča The Guardian.

Današnji kljunaši imajo zobe le kot mladiči, potem pa jih izgubijo in namesto tega dobijo blazinice, s katerimi drobijo hrano. Posledično je nabor njihove prehrane ožji, kot je bil pri velikanskem izumrlem sorodniku.

Odkritje še ene veje kljunaša je porušilo dozdajšnje prepričanje, da je imel kljunaš v svoji zgodovini eno samo evolucijsko vertikalo. Bistveno večji kljunaš, oborožen z močnim in stalnim zobovjem, je bil gotovo strah in trepet vzhodnoavstralskega deževnega pragozda, so prepričani znanstveniki, ki so ga identificirali.