Naredili načrt za človeško misijo na Mars

Načrt predvideva, da bi astronavti proti Marsu odleteli v dvodelnem plovilu. Sestavljeno bi bilo iz majhnega pristajalnega modula in večjega življenjskega modula v obliki valja. V tem deset metrov visokem prostoru s premerom štiri metre bi med potjo proti Rdečemu planetu astronavti preživeli največ časa. Pot bi tudi v najboljšem primeru, ko bi si bila Zemlja in Mars najbližje, trajala najmanj devet mesecev. Vrtenje bi ustvarjalo težnost Astronavti bi bili med dvigom v Zemljino orbito v pristajalnem modulu, potem pa bi se premaknili v večjega. Med potjo proti Marsu bi se modula ločila in ostala povezana samo s kablom. Z majhnimi sunki iz motorjev bi se oba modula vrtela okrog navideznega gravitacijskega središča, s čimer bi v življenjskem modulu nastala podobna težnost kot na Zemlji. Tako bi preprečili propadanje mišic in kosti astronavtov, ki ga sicer povzroča breztežnostni prostor. Pomanjkanje gibanja bi po devetih mesecih namreč astronavtom onemogočilo hojo, ob ponovni vzpostavitvi težnosti pa bi si lahko celo zlomili kosti v nogah. Pozneje bi vrtenje modulov upočasnili in tako simulirali občutek težnosti na Marsu, ki znaša le okoli 40 odstotkov Zemljinega. Bojijo se sončnih izbruhov Proizvajalci bi morali vesoljsko plovilo opremiti z močno zaščito proti sončnemu in vesoljskemu sevanju, saj raziskovalce najbolj skrbijo Sončevi izbruhi. Pred manjšimi bi se sicer astronavti lahko zaščitili, močnejši pa bi bili verjetno smrtonosni. "Pri tem vprašanju nam je precej pomagalo vozilo Curiosity, ki je med svojo potjo na Mars natančno izmerilo sevanje," je ob tem pojasnil član londonske ekipe znanstvenikov in strokovnjak za sevanje Martin Archer. Astronavte bi pričakala avtomobil in stanovanje V Marsovi orbiti bi se modula spet združila, astronavti pa bi se preselili v pristajalno plovilo. To bi bilo opremljeno z močnim toplotnim ščitom in padali za mehak pristanek. Raziskovalci bi že vnaprej na Rdeči planet poslali stanovanjske module in vozilo, ki bi pričakalo astronavte. Ti bi na površju ostali do naslednje ugodne postavitve Zemlje in Marsa, kar bi lahko trajalo od dveh mesecev do dveh let. Tudi v tem času bi bili izpostavljeni sončnemu sevanju, saj Mars nima magnetosfere, ki bi zadržala škodljive žarke. Astronavti bi morali zato vsaj delno zakopati stanovanjski modul in preživeti čim manj časa zunaj.

Kako priti nazaj domov? Prava preizkušnja bi se začela šele, ko bi prišel čas za vrnitev na Zemljo. Britanski znanstveniki bi tako skupaj s stanovanjskim modulom in vozilom na Mars prej poslali tudi plovilo za vrnitev. To bi pristalo na območju, kjer se le nekaj centimetrov pod površjem nahaja led. Vozilo bi ga odkopalo in vodo z elektrolizo razbilo na vodik in kisik. Ti dve gorivi bi lahko nato uporabili samostojno, ali pa bi vodik združili z ogljikovim dioksidom iz Marsovega ozračja, s čimer bi nastal metan, ki je gostejši in stabilnejši kot sam vodik.

Posadka bi se s tem plovilom vrnila do čakajočega življenjskega modula v Marsovi atmosferi, kjer bi se modula spet povezala in odvrtela nazaj proti domu. V Zemljini orbiti bi se plovilo združilo z Mednarodno vesoljsko postajo, astronavti pa bi se nato na trdna tla vrnili z ruskim vesoljskim plovilom Sojuz.

Načrt že, kaj pa izvedba? "Tako ali drugače smo prikazali čisto vsak del tega načrta, vključno s proizvodnjo goriva na površju Marsa," je za BBC zatrdil vodja raziskovalne skupine profesor Tom Pike. "Je pa vsekakor velik preskok med posameznimi poskusi na eni strani in sestavljanjem vseh sistemov, potrebnih za tovrstno misijo, na drugi. Ne gre toliko za nova odkritja kot za to, kako jih združiti v delujočo celoto," je še priznal.

Konkurenca bo močna Britanski znanstveniki so svoj koncept predstavili kmalu po tem, ko sta misiji na Mars predlagali tudi dve zasebni podjetji. Podjetnik in nekdanji vesoljski turist Dennis Tito bi rad leta 2018 proti Marsu poslal ameriški par. Njuno plovilo bi priletelo na razdaljo 160 kilometrov do Rdečega planeta, nato pa bi ga njegova orbita kot s fračo poslala nazaj proti Zemlji.

Na Nizozemskem pa pripravljajo projekt Mars One, v okviru katerega naj bi leta 2023 na Marsu začeli graditi človeško kolonijo. Misijo na Mars v naslednjih 15 letih je sicer omenil tudi prvi mož podjetja SpaceX.