Na okrogli mizi o bolonjskem študiju za kakovostno znanje

Bolonjski študij je ta trenutek po mnenju rektorja ljubljanske univerze Stanislava Pejovnika v težavah, ker država ni sledila reformi. Razprava je pokazala, da je veliko odprtih vprašanj. 150 programov druge bolonjske reforme Kot je dejal Pejovnik, se je bolonjska reforma zares začela pred tremi leti, letos pa bo na ljubljanski univerzi diplomirala velika večina diplomantov prve bolonjske stopnje. V drugo stopnjo se jih bo večina vpisala v letu 2012/13 in v tem študijskem letu bo univerza po njegovih besedah začela s kar 150 novimi programi druge bolonjske stopnje. Težave s priznavanjem diplom Ker je Evropa v nekem trenutku želela, da ima čim manj težav s priznavanjem diplom, je bil osnovni namen bolonjske reforme prav priznavanje diplom. "V resnici je bila to politična odločitev, ki so jo sprejele vse evropske države," poudarja Pejovnik in dodaja, da je bil glavni razlog za to zastarelost naših pedagoških programov. Preveč "svobode" za posamezne fakultete Vodstva univerz so tako po njegovih besedah začutila možnost za temeljitejšo obnovo študijskih programov. To se je zgodilo tudi na ljubljanski univerzi. "A, ko smo v Ljubljani začeli izvajati reformo, je bila ta žal preveč prepuščena posamičnim fakultetam. Zato je na univerzi preveliko število programov," pojasnjuje Pejovnik. Pejovnik: Sedaj imamo cel kup neumnosti Danes pa je bolonjska reforma v težavah, saj je država, ki je reformo na začetku sprejela kot politično odločitev, ni spremljala niti s financami niti s spremembo zakonodaje. Zato imamo zdaj, kot pravi, cel kup neumnosti. Če države Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) bistveno več vlagajo v visoko šolstvo kot v srednje in osnovno šolstvo, je pri nas obratno. Slovenski študent stane 7.000 evrov "Slovenski študent stane 7000 evrov, otrok v osnovni šoli pa 7500 evrov. V državah OECD imajo 12 študentov na profesorja, v Sloveniji pa več kot 30 študentov," je vse težave reforme in univerze strnil rektor ljubljanske univerze. Glede sodelovanja univerze, gospodarstva in raziskovalnih inštitutov pa se je Pejovnik zavzel za en visokošolski in raziskovalni sistem - to je združenje javnih raziskovalnih zavodov. Tendenca je v združevanju Opozoril je, da je Slovenija majhen prostor in če bi postali neposreden proračunski uporabnik, bi lahko veliko bolje opredelili, kje in kdaj bomo odprli kako fakulteto. Poudaril je, da je v Evropi danes tendenca združevanje tudi na univerzitetnem področju in ne odpiranje novih majhnih objektov. "Znanost dela denar in denar dela znanost" Sodelujoče je v razpravi zanimalo, kako dobiti vrhunske raziskovalce, kako doseči boljši pretok kadrov z univerz v inštitute oziroma gospodarstvo in podobno. A vedno se konča pri denarju. In kot je dejal eden od razpravljavcev: "Znanost dela denar in denar dela znanost". V Ljubljani bi morale fakultete bolje sodelovati V zvezi s tem na IJS še vedno velja ponudba senata univerze, da ljubljanske fakultete poiščejo kvalitetnejše in trdnejše oblike sodelovanja. Ljubljanska univerza je po besedah njenega rektorja za takšno sodelovanje zainteresirana, ker je "univerzi potrebna internacionalizacija delovanja". Predsednik uprave Lek Vojmir Urlep zelo podpira tesnejše sodelovanje med inštitucijami, ki delujejo na področju izobraževanja kot znanstveno raziskovalnega dela. Tudi Lek že vrsto let sodeluje z univerzo; pri 25000 zaposlenih jih ima kar 1000 visokošolsko izobrazbo.