SiolNET. Novice Novice
4,75

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ministrica polna idej, a s poraznimi rezultati

4,75

termometer

Anja Kopač Mrak
Foto: Ana Kovač

Danes bodo poslanci odločali o usodi ministrice za delo, družino, socialno delo in enake možnosti Anje Kopač Mrak. Interpelacijo si je po mnenju opozicijske SDS prislužila zaradi primera "koroška dečka", a ministrica ima za seboj veliko število spodletelih projektov.

Profesorica na fakulteti za družbene vede Anja Kopač Mrak se je v politiki znašla ob začetku krize, ko je postala državna sekretarka na ministrstvu, ki ga je takrat vodil Ivan Svetlik. Pod vlado Janeza Janše je imela enoletni premor, na ministrski stolček pa se je zavihtela v vladi Alenke Bratušek. Kopač Mrakova tako že osem let soustvarja delovno in družinsko politiko v državi.

Vodi enega "najzahtevnejših" resorjev v vladi, v zadnjih letih je večkrat presenetila z ukrepi, s katerimi je želela olajšati življenje najšibkejših članov naše družbe in omogočiti socialno varstvo tistim zaposlenim, ki ga nimajo, a večina njenih projektov se je izkazala za neučinkovite. Poglejmo najbolj razvpite primere.

Koroška dečka

Tako so pred ministrstvom za delo protestirali ob izbruhu afere "koroška dečka". Tako so pred ministrstvom za delo protestirali ob izbruhu afere "koroška dečka". Foto: Bor Slana

Javnost se je proti Kopač Mrakovi obrnila po primeru velenjskih dečkov, ki sta bila po umoru matere decembra lani v skrbništvu starih staršev na Koroškem, konec marca pa je velenjski CSD brez privoljenja starih staršev dečka namestil v rejniško družino.

Ministrica je uvedla strokovni nadzor, ki nepravilnosti ni pokazal, pa tudi varuh človekovih pravic ni ugotovil kršitev pravic otrok. Upravno sodišče pa je ugotovilo, da je bil odvzem dečkov v nasprotju s pravico starih staršev do družinskega življenja in zato v nasprotju z ustavo. Nepravilnost je ugotovila tudi upravna inšpekcija, zaradi česar je direktor CSD Slovenj Gradec Jurij Šumečnik ponudil odstop, ki ga je ministrica sprejela. Ministrica pa ni sprejela pozivov javnosti in opozicije, da tudi sama odstopi, zato je SDS proti njej vložila interpelacijo.

Odvetnik starih staršev se je zoper sklep upravnega sodišča, ki je zavrnilo njegovo zahtevo za začasno odredbo, da bi se dečka vrnila k babici, pritožil na vrhovno sodišče, ki pa je včeraj odločilo, da dečka ostaneta pri rejnikih.

 

Projekt odpisa dolgov

Ministričina akcija odpisa dolgov socialno ogroženim ni dosegla želenih rezultatov. Več je pričakoval tudi predsednik vlade Miro Cerar. Ministričina akcija odpisa dolgov socialno ogroženim ni dosegla želenih rezultatov. Več je pričakoval tudi predsednik vlade Miro Cerar. Foto: STA

V Sloveniji uradno pod pragom revščine živi 290 tisoč ljudi in projekt odpisa dolgov bi po besedah ministrice Anje Kopač Mrak najšibkejšim omogočil, da znova zadihajo. Ministrstvo je pričakovalo, da se bodo socialno ogroženi množično poslužili tega instrumenta, a rezultati so ostali daleč pod pričakovanji. Sporazum je podpisalo 120 občin in 93 podjetij, ki so se zavzela, da bodo prosilcem, ki bodo izpolnjevali predpisane pogoje, odpisali dolgove.

Govora je bilo o 10 tisoč osebah, ki jim bodo lahko odpisali dolgove, a po treh mesecih so dolgove odpisali le 150 osebam. Težava je bila v tem, da so imeli možnost odpisa dolgov le tisti socialno ogroženi, ki so bili kadarkoli v obdobju od 1. januarja do 30. junija letos (2015, op. a.) prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, veteranskega dodatka ali otroškega dodatka iz najnižjih dohodkovnih razredov, da je bil odpis dolgov omejen na največ 50 evrov, dolgovi pa morajo biti starejši od enega leta. Dodatno nejevoljo so povzročili številni obrazci in pogoji, kdo je do odpisa dolgov upravičen.

Kot primer navedimo, da je Finančna uprava odobrila 133 vlog v skupni vrednost 4051,39 evra. Točno število oseb, ki so jim bili dolgovi odpisani, sicer še ni znano.

 

Vrednotnice

Z uvedbo vrednotnic je želela ministrica omejiti delo na črno in delavcem zagotoviti minimalno socialno varstvo, a pri tem ni bila najbolj uspešna. Z uvedbo vrednotnic je želela ministrica omejiti delo na črno in delavcem zagotoviti minimalno socialno varstvo, a pri tem ni bila najbolj uspešna.

Od lanskega januarja se osebno dopolnilno delo (ODD) opravlja prek sistema vrednotnic. Ministrica si je za uvedbo takega sistema prizadevala v sklopu boja proti delu na črno in zagotavljanja minimalne socialne varnosti delavcev. Za tiste, ki delo opravljajo kot ODD, pa lahko v polletju zaslužijo največ tri povprečne plače. Vrednotnica je pogoj za legalno opravljanje ODD, kupiti jo mora naročnik ali izvajalec, odvisno od vrste dejala.

Cena ene vrednotnice je 9 evrov, od tega gre 7 v pokojninsko in invalidsko blagajno, 2 evra pa gresta v zdravstveno blagajno. Vrednotnica velja za koledarski mesec, izvajalec storitve pa dobi 1 dan pokojninske dobe in zdravstveno zavarovanje za bolezni oziroma poškodbe pri opravljanju dopolnilnega dela. Za en mesec pokojninske dobe bi izvajalec potreboval 30 vrednotnic.

A želenega izkupička ni bilo, uvedba vrednotnic je državo stala več, kot se je od vrednotnic steklo v državno blagajno. Po izračunih časnika Finance smo za uvedbo vrednotnice odšteli 647 tisoč evrov, do februarja letos pa so prinesle 158 tisočakov.

 

Štipendija za deficitarne poklice

Kopač Mrakova je bila deležna številnih kritik, ko se je lani konec avgusta zaradi velikega navala na razpis za štipendijo za deficitarne poklice sesula spletna stran sklada za razvoj kadrov in štipendiranje. Štipendijo so namreč podeljevali po principu kdor prvi pride, prvi melje. Pozneje so razpis ponovili.  Kopač Mrakova je bila deležna številnih kritik, ko se je lani konec avgusta zaradi velikega navala na razpis za štipendijo za deficitarne poklice sesula spletna stran sklada za razvoj kadrov in štipendiranje. Štipendijo so namreč podeljevali po principu kdor prvi pride, prvi melje. Pozneje so razpis ponovili. Foto: Matej Leskovšek

Konec avgusta lani se je zaradi velikega števila vlog za štipendijo, ki prinaša 100 evrov mesečno, sesula spletna stran sklada za razvoj kadrov in štipendiranje. Stran je namreč zabeležila tudi do 500 obiskov na sekundo. Skupaj je bilo na voljo 1000 štipendij, po sesutju spletne strani pa so se mnogi iz vse Slovenije odpravili v Ljubljano, da bi vložili zahtevo. Pri tem je bila vrsta očitkov, da so dijaki z območja Ljubljane v prednosti, saj je bil edini kriterij za podelitev štipendije ura oddane vloge.

Ministrica je pozneje razpis razveljavila, v začetku septembra lani so razpis ponovili.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 86
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin