"Ko izginejo Kiribati, bomo izginili tudi mi"

Prebivalec Kiribatov Ioane Teitiota je kot žrtev klimatskih sprememb vložil prošnjo za status begunca na Novi Zelandiji. Z zavrnitvijo njegove prošnje pa upanje po boljšem življenju izginja hitreje kot pa njegova otoška državica, piše Deutsche Welle.

Otočje, ki bo izginilo v oceanu Trenutno z družino, ženo in tremi otroki začasno biva v Aucklandu na Novi Zelandiji v preprosti najeti hiši, vendar jim zaradi zavrnjene prošnje grozi izselitev že 22. decembra ali najpozneje konec januarja.

V njihov dom na Kiribatih se ne morejo vrniti, saj se bojijo, da bo otočje izginilo v oceanu v roku dvajsetih let, z njim pa tudi oni. "Upamo, da bomo lahko ostali na Novi Zelandiji, predvsem zaradi otrok in njihove prihodnosti," je dejala žena in dodala, da ni Kiribatih ni več življenja za nikogar. "Ko izginejo Kiribati, bomo izginili tudi mi."

Na Novi Zelandiji nezakonito Ioane Teitiota in njegova žena Angua Erika sta s Kiribatov v Auckland prišla leta 2007 in tam dobila delovno vizo. Vsi trije njuni otroci so se rodili na Novi Zelandiji, vendar niso bili upravičeni do državljanstva zaradi spremembe migracijskega zakona leta 2006.

Njihova glavna težava je nato postala prepozno vložena vloga za podaljšanje delovne vize, saj jih je na to pozabil opozoriti njihov migracijski svetovalec. Vize so potekle leta 2011 od takrat pa so na Novi Zelandiji nezakonito, s tem pa so možnosti, da bi lahko zaprosili za novo vizo, vsak dan manjše.

Doma ni prihodnosti Vrnitev domov je dolgoročno povsem neizvedljiva, saj se prebivalci Kiribatov že zdaj soočajo z višjo ravnjo morja.

Tudi predsednik Kiribatov Anote Tong je že opozoril, da migracija ne bo izbira, ampak preživetje. Tudi Teitiota in Erika se strinjata z njim.

Strah povsem upravičen Strah, da bi Kiribati, ki ležijo le okoli tri metre nad morsko gladino, končali kot Atlandita, je povsem upravičen in ne gre samo za legendo.

Visoka spomladanska plima poplavlja ceste in zemljišča in uničuje stanovanjske in druge objekte. Zaradi povečane slanosti tal je vse manj obdelovalnih kmetijskih površin, ogroženi pa so tudi sladkovodni viri.