Kljub terorizmu, eboli in drugim tegobam je svet boljši, kot je bil nekoč

Na eni strani krvavi boj za mesto Kobane na turško-sirski meji, na drugi pa v zahodni Afriki več tisoč mrtvih zaradi smrtonosnega virusa ebole. Le dva primera v množici vsakdanjih slabih novic, o katerih poročajo mediji. A ne glede na vse to ekonomist Max Roser trdi, da svet postaja boljši in lepši, poroča hrvaški Jutarnji list.

Svoje ugotovitve raziskave je predstavil na spletni strani OurWorldinData.org. Gre za spletno aplikacijo, ki prikazuje družbeni in ekonomski razvoj našega sveta in pokriva širok spekter tem, na primer: nasilje, vojne, okolje, izobraževanje, rast in porazdelitev dohodka, hrana, zdravje in podobno.

Manj nasilni Da bi dokazali, da nasilje v človeški vrsti kontinuirano upada, nam ni treba iti daleč v zgodovino. Na začetku 20. stoletja, ko smo imeli dve svetovni vojni, ko se je uporabljalo jedrsko orožje in so se izvajali genocidi, je število umrlih zaradi nasilne smrti znašalo od enega do dveh odstotkov celotnega svetovnega prebivalstva.

Po podatkih Združenih narodov je ta odstotek na začetku 21. stoletja padel na 0,7 odstotka svetovne populacije. Prav tako se je od leta 1950, ko je bilo število umrlih v vojnah 596.086, konstantno zmanjševalo. Leta 2007 je bilo število smrtnih žrtev v vojnah manjše od 20 tisoč.

Med dejavniki, ki so privedli do zmanjšanja nasilja med ljudmi, avtor študije Roser navaja predvsem širjenje pismenosti in izobraževanje, pa tudi ozaveščanje o človekovih pravicah.

"Poleg tega lahko zmanjšanje nasilja pripišemo tudi rasti politične svobode. V začetku 20. stoletja je bilo na svetu le deset odstotkov ljudi, ki so živeli v demokratičnih družbah. Danes je takšnih več kot 50 odstotkov," zatrjuje Roser.

Manj revnih Kot ekonomist je posebno pozornost namenil tudi upadanju revščine. Kot navaja, od začetka industrializacije leta 1820 odstotek ljudi, ki živi v revščini, upada. V začetku 19. stoletja je tako več kot 80 odstotkov ljudi na svetu živelo v revščini, do danes pa se je ta številka zmanjšala za od 84 do 94 odstotkov, odvisno od tega, kje potegnemo črto praga revščine.

Bolj zdravi in dlje živimo Po njegovem mnenju pa lahko največji napredek skozi zgodovino opazimo na področju zdravja. Kot navaja, se je umrljivost otrok v zadnjem stoletju znižala za 90 odstotkov, povprečna pričakovana življenjska doba pa se je zvišala za kar sto odstotkov.

V predmodernem siromaškem svetu je bila povprečna pričakovana življenjska doba okoli 30 let. Ko je začela upadati revščina, se je nato začela povečevati pričakovana starost, predvsem v industrializiranih državah.

Manjša globalna neenakost Ob tem je Roser opozoril, da je rast pričakovane starosti privedla tudi do globalne neenakosti, ki je bila najočitnejša okoli leta 1950, ko so bili na eni strani prebivalci bogatih držav in na drugi prebivalci nerazvitih držav.

Medtem ko je bila leta 1950 pričakovana življenjska doba na primer na Švedskem in Norveškem 71,1 leta, je bila v Čadu komaj 35,6 leta. Pred tremi leti pa je bila pričakovana življenjska doba v Čadu že 51 let, kar nakazuje na to, da se je v naslednjih desetletjih zmanjševala tudi neenakost ljudi na področju zdravja.

"Vizualni kazalniki jasno kažejo, da postajamo vedno manj nasilni in hkrati bolj tolerantni. Živimo bolj zdravo, bolje se hranimo, siromaštvo po svetu pa upada. Ob upoštevanju teh dejstev lahko ustvarimo zelo pozitivno sliko o tem, kako se svet spreminja," je sklenil Roser.