SiolNET. Novice Novice
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kljub neskončni količini bajtov Nasi ne bo zmanjkalo prostora

2

termometer

Pod okriljem ameriške vesoljske agencije Nase trenutno teče več deset misij brez človeške posadke, ki vsako uro generirajo na tisoče gigabajtov podatkov. Kam z njimi?

Marsovska vozilca, vesoljski teleskopi, sateliti, ki budno opazujejo aktivnosti polarnega ledu in vremenske spremembe, Voyager 1 v medzvezdnem prostoru – pri Nasi čas nikoli ne stoji, saj v obliki fotografij visoke ločljivosti, telemetrije in teh ali onih analiz nenehno prejema neznanske količine informacij, ki jih je bodisi treba popredalčkati bodisi uporabiti za nadaljnje raziskave. Uvodoma omenjena enota gigabajt je glede na razmere pri Nasi sicer kar malce podcenjevalna, saj ameriška vesoljska agencija računa le še skoraj izključno s tera- in petabajti,

V Laboratoriju za reaktivni pogon, Nasinem raziskovalnem središču, ki je pod streho spravilo pomembne misije Mariner (odprave proti Merkurju, Marsu in Veneri), Voyager (bližnje preučevanje plinastih velikanov v zunanjem solarnem sistemu), Galileo (Jupiter), Magellan (Venera) in Cassini-Huygens (Saturn), pravijo, da celotna kvota podatkov, ki jih trenutno upravlja ameriška vesoljska agencija, obsega nekaj sto petabajtov (en petabajt ustreza milijonu gigabajtov, kar v laikom bolj domači računalniški matematiki pomeni tisoč klasičnih gigabajtnih trdih diskov za okrog 60 evrov) in naj bi kmalu dosegla in presegla eksabajt (milijardo gigabajtov). Volumen pridobljenih informacij je impresiven, a se Nasi ob njem obenem poraja veliko vprašanje – katere bomo obdržali in katere zavrgli?

CIlj nekaterih trenutno aktivnih projektov ameriške vesoljske agencije, kot je EOS (Earth Observing System), sistem satelitov, ki opazujejo Zemljino biosfero, atmosfero in kopenske ter vodne površine, je zbiranje velikih količin podatkov, ki bodo v prihodnosti morda pomagali pri oblikovanju vzorcev in iskanju vzrokov za globalne spremembe, kot so krčenje gozdov in stoječih površinskih voda, taljenje ledu in tanjšanje plasti ozona. Skrbništvo nad tovrstnimi informacijami je Nasa dodelila Centru za arhiviranje, ki ob sprejetju novega paketa milijard bajtov popredalčka in skrbi za njihovo nadaljnjo distribucijo pooblaščenim prejemnikom.

Manj prostora zavzemajo podatki, povezani z večjimi poleni, ki jih astronomiji pod noge meče vesolje – oblikovanje galaksij in zvezd, nastanek vesolja in delovanje črnih lukenj, če naštejemo samo tri. Čeprav jih je precej več, znanost bolj zanimajo analiza za iskanje odgovorov na aktualna vprašanja in sklepi, ki jih lahko potegnejo iz pridobljenih informacij. V bližnji prihodnosti bo za to, da bodo Nasini kabli obremenjeni z eksabajti uporabnih mimobežnih podatkov sicer skrbel predvsem radijski teleskop SKA (Square Kilometre Array), sistem na tisoče anten, ki bodo skupaj zasedle približno kvadratni kilometer ozemlja v Avstraliji in Republiki Južni Afriki. Z njim naj bi človeštvo izvedelo več o galaksijah na samem robu vesolja, temni materiji in temni energiji, preveril pa bo tudi, kako daleč resnično seže Einsteinova splošna relativnostna teorija.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin