Kitajske zgodbe: kraljestvo majhnih ljudi

Približno trideset zaposlenih dvakrat dnevno nastopa v predstavi, kjer oblečeni v kostume pojejo in plešejo. Tisti, ki ne želijo nastopati, opravljajo druga dela, ki so potrebna, da življenje v kraljestvu majhnih ljudi poteka kar se da nemoteno. Od ustanovitve leta 2009 se je v kraljestvu razvila skupnost, ki ima svojega kralja in kraljico, parlament in vojščake. Park je ustanovil gospod Chen Mingjing, uspešni podjetnik z nepremičninami in elektroniko ter predsednik družbe Tunnan Jiacui Yundi Biotechnology. Po besedah gospoda Chena je razlog ustanovitve parka vse prej kot denar. Pred leti je na vlaku srečal moškega, ki je bil visok le 90 centimetrov in njegova življenjska zgodba ga je tako pretresla, da se je odločil, da bo po celi Kitajski poiskal majhne ljudi, ki jim je težko preživeti, in jim ponudil mesto v novonastalem parku, v katerega je investiral približno 100 milijonov kitajskih juanov, kar znaša dobrih 12 milijonov evrov.

Menedžerka parka pravi, da so majhnim ljudem dali lastno zemljo in platformo, ki jo upravljajo sami. Veliko prebivalcev parka je bilo pred tem brezdomcev, pobiralcev smeti in beračev. Večina jih je živela v težkih razmerah že od otroštva, saj so se jim starši odrekli, poleg tega pa so bili tudi žrtve nasilja in diskriminacije. Zaradi nadlegovanja so se nekateri izurili tudi v borilnih veščinah.

Vsakodnevna opravila jim ne dopuščajo daljše odsotnosti iz parka, zato se jih večina dolgočasi. To je tudi eden izmed razlogov, da po določenem času zapustijo park. Drugim je v parku prijetno in kot pravi Xiao Xiao, ji je v parku všeč, saj je z večino v prijateljskem odnosu. V parku ima več prijateljev kot zunaj njega. Pred tem je delala kot pomočnica v trgovini, vendar življenje ni bilo lahko. Pravi, da ljudje težko zaposlijo osebo njene višine, saj veliko opravil ne more opraviti. Že pranje posode v koritu, ki je narejeno po običajnih merilih, predstavlja napor. Zabaviščni park je zato narejen po meri majhnih ljudi.

Uslužbenci parka na mesec zaslužijo okoli 1000 kitajskih juanov (približno 125 evrov), prenočišče in hrano jim zagotavlja delodajalec. Plača je razmeroma dobra, saj v celotni provinci Junan znaša v povprečju 2500 kitajskih juanov.

Menedžerka parka, ki v parku dela že šest let, preživi približno polovico delovnih dni v parku, polovico pa med pisarno ali različnimi državnimi institucijami. "Najraje sem v parku. S prebivalci se počutim dobro, saj so zelo aktivni, zato tudi rada preživljam čas z njimi." Ko ji je gospod Chen ponudil delovno mesto, ga je z veseljem sprejela, saj sta oba mnenja, da majhni ljudje težko živijo v svetu, kjer okolica ni narejena po njihovih merilih. Da bi jim olajšali življenje, so ustanovili park.

Park postaja vedno bolj popularen in ob praznikih ga obišče tudi do 1000 ljudi, ki za vstop plačajo okoli 10 evrov. Prebivalci in menedžerji parka si želijo park razširiti in vanj privabiti majhne ljudi s celega sveta. Do leta 2014 si želijo, da bi v parku delalo vsaj 1000 majhnih ljudi. Xiao Xiao je med pogovorom povprašala, kakšno je stanje v Sloveniji, ter namignila, da bi bilo lepo, če bi tudi kdo iz Slovenije delal v parku.