Kdo so slovenski znanstveniki, ki so potrdili povezavo virusa Zika z možganskimi okvarami ploda

V ugledni ameriški strokovno-znanstveni reviji New England Journal of Medicine je danes predstavljen primer, ki z veliko verjetnostjo povezuje učinke virusa Zika pri okuženi nosečnici z možganskimi okvarami ploda. Pri tem primeru in odkritju je sodelovalo več znanstvenikov z inštitutov ljubljanske medicinske fakultete in kliničnih oddelkov ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra.

Sumi o povezavi med virusom in okvarami ploda so bili prisotni že nekaj časa, a so slovenski znanstveniki šele s tem primerom pokazali, da je verjetnost te vzročno-posledične povezave res velika. Ta objava je tako prva do zdaj, v kateri so bolezenske spremembe v možganih ploda, ki so povezane z neposrednim prenosom virusa Zika z matere na plod, opredeljene z veliko verjetnostjo. Zgled uspešnega in učinkovitega slovenskega znanstvenega sodelovanja Na seznamu avtorjev je 14 slovenskih raziskovalcev z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani: Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ter Inštituta za patologijo na fakulteti ter Ginekološke klinike in Kliničnega inštituta za radiologijo ljubljanskega kliničnega centra.

Delo in usklajevanje strokovnjakov je vodila specialistka medicinske mikrobiologije akademska profesorica dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Tatjana Avšič Županc: z virusi povezana vse svoje poklicno življenje Kdo je Tatjana Avšič Županc? Po diplomi iz biologije na ljubljanski biotehniški fakulteti se je zaposlila na Inštitutu za mikrobiologijo, kjer je magistrirala s področja virologije in nedolgo za tem tudi doktorirala. Izpopolnjevala se je v virusnem laboratoriju inštituta ameriške vojske ter mikrobiološkem in imunološkem inštitutu univerze zvezne države Maryland v Baltimoru.

Tatjana Avšič Županc je leta 1998 specializirala iz medicinske mikrobiologije, naslednje leto pa je bila izvoljena za izredno profesorico. Od leta 2007 je (kot ena redkih žensk) izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za naravoslovne vede. Pedagoško pot je leta 2004 okronala z izvolitvijo v naziv redne profesorice za predmet mikrobiologija in imunologija na ljubljanski univerzi. Zoisova nagrajenka in nagrajenka Ruske akademije medicinskih znanosti Znanstveno delo je objavila v več kot 130 člankih v revijah z najuglednejšo znanstveno veljavo (citiranje v Science Citation Index) in še več v drugih strokovnih, znanstvenih in raziskovalnih revijah doma in onstran meja. Za vrhunske znanstvene dosežke na področju virologije je leta 1999 prejela Zoisovo priznanje, najvišje državno priznanje ministrstva za znanost in tehnologijo, štiri leta pozneje pa ob stoti obletnici virologije tudi nagrado Ruske akademije medicinskih znanosti. V njenem obsežnem znanstveno-raziskovalnem opusu sta tudi ekologija mikroorganizmov, ki jih prenašajo klopi, in biologija hantavirusov – virusov, ki jih prenašajo miši. Med temi virusi so tudi takšni, ki so lahko smrtni, povzročajo tudi hemoralgično mrzlico (hantavirusi so dobili ime po reki Hantah v Južni Koreji, kjer so prvič zaznali njihov izbruh).

Odkriteljica novega virusa na Slovenskem Prav preučevanje naravnih žarišč hemoragične mrzlice z renalnim sindromom v Sloveniji je eno izmed raziskovalnih področij, s katerimi se ukvarja Tatjana Avšič Županc. Pred dobrimi petnajstimi leti je prva pri nas odkrila nov virus – hantavirus Dobrava, ki se razlikuje od drugih hantavirusov. Pri tem povzročitelju mišje mrzlice je smrtnost približno desetodstotna, do zdaj pa je bil usoden za nekaj več kot deset Slovencev. Ime je dobil po vasi Dobrava pri Dobrniču nad Žužemberkom.

Laboratorij za preučevanje molekularne ekologije mikroorganizmov, ki ga vodi Avšič Župančeva, je del evropske mreže za nadzor nad vnesenimi nevarnimi virusnimi boleznimi (European Network of Imported Viral Diseases). Gre za laboratorije, kjer najprej preučijo morebitne nove viruse. Že več kot desetletje je njena raziskovalna skupina vključena v projekte 6. in 7. okvirnega programa Evropske unije. Dr. Tatjana Avšič-Županc predava na dodiplomskem in podiplomskem študiju na Medicinski in Biotehniški fakulteti ter na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Je tudi gostujoča profesorica na medicinski fakulteti v Splitu na Hrvaškem.