Kdaj bomo Atlantik lahko preleteli v pičli uri?

Letalo concorde 2.0 bi lahko, ko ga bodo razvili, kot navajajo v dokumentaciji, letelo dvakrat hitreje od prvotnega letala concorde, ki je, začenši v sedemdesetih letih, premagovalo razdaljo med Londonom in New Yorkom v treh urah, preden je leta 2003 klavrno poniknilo v zgodovino. Uradni razlog so bili previsoki operativni stroški, a tudi v obdobju delovanja letala ni šlo brez težav.

Očitki prvotnemu concordu so leteli predvsem na račun hrupa in onesnaževanja, zaradi česar so ga prepovedali na mnogo letališčih, kar je zanesljivo in odločno pospešilo njegov zaton. Zaradi vsega tega se ga bomo pravzaprav še najbolj zapomnili kot igračo za drago razvajanje petičnežev.

Motorji na vodikov pogon Na vlogi za (odobren) patent je med drugim zapisano, da bo motorje novega letala poganjal vodik, vzletanje pa bo v primerjavi z današnjimi letali navpično, kar bo predvsem odpravilo težave s čezmernim hrupom, ki jih je imel predhodnik. Največje hitrosti bo concorde 2.0 dosegal na potovalnih višinah, ki bodo približno trikrat višje od tistih, na katerih danes letijo čezoceanska letala.

Notranjost kabine bo bistveno drugačna Letenje v takih razmerah bo seveda zahtevalo drugačen način zagotavljanja udobja potnikov. V takšnem letalu ne bodo nameščeni običajni sedeži, temveč ležalniki, podobni visečim mrežam. To seveda pomeni tudi to, da ne bo več takega gnetenja, kot ga danes poznamo v ekonomskem razredu – concorde 2.0 bo predvidoma imel na krovu 20 potnikov (temu primerno si lahko predstavljamo, kakšna bi lahko bila cena vozovnic).

V patentni prijavi je družba Airbus zapisala, da bi takšno letalo lahko uporabili tudi v vojaške namene.

Morda še dolgo, morda nikoli … Ostaja še vedno neodgovorjeno vprašanje: kdaj bo concorde 2.0 zaživel v praksi? Eden od mogočih odgovorov je tudi – nikoli. Veliko odobrenih patentov nikoli ne zaživi v praksi ali pa pot do končnega izdelka traja zelo dolgo. Tudi ta koncept, za katerega uradno pravijo, da je v "zelo zgodnjem konceptualnem obdobju", obstaja že štiri leta, a ga niso obešali na veliki zvon, preden so si zagotovili patentno zaščito.

To pa ni vse, kar Airbus poskuša razviti na področju nadzvočnega letalstva. Enega od projektov izvajajo skupaj z japonskimi partnerji, pri drugem pa sodelujejo Rusi in Avstralci – skupni imenovalec obeh projektov je, da poskušajo razviti letalo, ki bi zmoglo doseči Mach 6 oziroma hitrost, šestkrat večjo od hitrosti zvoka.