Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
27. 2. 2017,
9.45

Osveženo pred

2 meseca

Vsebino omogoča Žito

Natisni članek

Žito advertorial

Ponedeljek, 27. 2. 2017, 9.45

2 meseca

Kakšne so danes razsežnosti uničujočega žledoloma

Vsebino omogoča Žito
Gozd | Foto Matej Leskovšek

Foto: Matej Leskovšek

Narava se po uničujočem žledolomu iz leta 2014, ki je prizadel 51 odstotkov površine slovenskih gozdov, počasi obnavlja, vendar še vedno prepočasi, saj bi morali obnoviti še 14 tisoč hektarjev gozdov. Pri tem pa lahko pomaga čisto vsak izmed nas: prijavite se na veliko akcijo sajenja dreves.

Z majhnimi koraki do velikih zmag: če bo vsak izmed nas prispeval svoj delež k prebuditvi prizadete okolice, bo prispeval ogromno. Slovenski gozdovi so še vedno opustošeni, na določenih predelih še vedno vlada grozljiva praznina, ki jo je za seboj pustil žled.

Usoda gozdovom ni prizanesla, saj je poleg žleda veliko škodo v letih 2015 in 2016 povzročil tudi smrekov lubadar, ki je uničil še dodatnih šest tisoč hektarjev gozda. Napovedi gozdarjev niso obetavne: če ne bomo ukrepali hitro, se lahko v prihodnjih letih opustošenje nadaljuje.

Ali ste vedeli?

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije bomo morali zaradi posledic žledoloma v letu 2014, ki je prizadel več kot polovico slovenskih gozdov, popolnoma obnoviti 14 tisoč hektarjev gozda, od tega približno 900 hektarjev s saditvijo sadik.

Prispevajte za novo drevo

Čaj | Foto:

Vsak izmed nas se lahko pridruži pobudi za obnovo slovenskih gozdov. V podjetju Žito so se odločili, da podprejo pogozdovanje in obnovo poškodovanih gozdov. Z veliko akcijo bodo prispevali sredstva za vsaj deset tisoč novih sadik, to je za od tri do štiri hektarje poškodovanega gozda.


"Slovenski gozd je naša glavna naravna dobrina, ki poleg lesa zagotavlja še vrsto ekoloških in socialnih učinkov, pomembnih za celotno družbo, zato mora biti tudi naša skupna skrb. Koristi od dobrin gozda nimajo samo lastniki gozdov, ki si s prodajo lesa zagotavljajo dohodek, ampak vsi, ki živimo v tako gozdnati deželi, kot je Slovenija s skoraj 60 odstotki gozdnih površin," je ob začetku kampanje izpostavil Janez Bojc, generalni direktor Žita.


Ali ste vedeli?

Odrasla bukev na eto proizvede približno 9.400 litrov kisika, ki ga človek porabi v desetih dneh, torej vsak od nas v svojem življenji v povprečju potrebuje približno 40 dreves za proizvodnjo kisika.

Kako lahko sodelujete?

Pri Žitu so organizirali veliko spomladansko akcijo: na mednarodni dan gozdov, ki bo 21.3.2017, bodo pripravili posebno vseslovensko akcijo Posvoji drevo, v kateri lahko sodeluje prav vsak izmed vas. V okolici Medvod boste lahko pomagali saditi nova drevesa, ki bodo prispevala k obnovi gozdov.

 

Več informacij o akciji lahko preberete TUKAJ

Ne spreglejte