Kako je nastal čudežni otok v Pakistanu

Po potresu z magnitudo 7,7 v pakistanski provinci Balochistan, ki je zahteval več sto smrtnih žrtev, je svet obšla novica o nastanku novega otoka. Nastal je v okrožju Gwadar in pritegnil poglede številnih radovednežev.

Zakaj je otok nastal, kakšna presenečenja nam narava še lahko pripravi in kateri podobni pojavi so že nastali zaradi sile narave? Kot nam je pojasnil doc. dr. Boštjan Rožič, predavatelj geologije, trenutni podatki kažejo, da je otok, ki je presenetil svetovno javnost, nastal kot blatni oziroma muljasti vulkan.

Takšni otoki sicer ne obstanejo dolgo. Strokovnjaki pravijo, da se je nekaj podobnega, kot pred nekaj dnevi, zgodilo tudi po velikem potresu leta 1945, otoček pa je čez nekaj časa izginil. Na vprašanje, kako dolgo bo obstal tokratni otoček, je Rožič povedal, da se zaradi podvrženosti eroziji te tvorbe običajno uničijo ob naslednjem večjem dežju. "To v Balochistanu najverjetneje pomeni ob naslednjem monsunu."

Primera največjih tovrstnih otokov sta Islandija in Havaji Geološki procesi se, kot pravi Rožič, dogajajo nepretrgoma in običajno neopazno preoblikujejo naš planet. "Nekateri izmed njih pa so hipni, dramatični in zato že od nekdaj burijo domišljijo ter vzbujajo strah pri ljudeh." Med zadnje spadajo ravno potresi in izbruhi vulkanov. Potresi so običajno na površini neznatni, posredno pa lahko povzročijo na primer sprožitev plazov, nastanek podorov, cunamijev v morju itd. Pri izredno močnih potresih je premik lahko neposredno viden tudi na površini in se odrazi v zamikanju cest ali železniških tirov, spreminjanju toka rek itd., je pojasnil geolog.

Vulkani oziroma ognjeniki prav tako pogosto poskrbijo za spektakularne geološke dogodke. "Ker je izbruhan material veliko trdnejši kot pri blatnih vulkanih, so te tvorbe bistveno obstojnejše. Pogosto, če je izbruh ognjenika tik pod morsko gladino, pri tem nastane tudi nov otok," je dejal in dodal, da je lep primer otok Santorini v Egejskem morju, kjer je novi otoček zrastel sredi lagune pri večjem izbruhu leta 1707. Nam bližji so tudi vsi eolski otoki v Tirenskem morju, primera največjih tovrstnih otokov pa sta Islandija in Havaji.

Naše ozemlje ponuja cel nabor zanimivih geoloških dogodkov Možnost, da bi v Sloveniji dobili nov blatni otok, je sicer, kot je zatrdil Rožič, zelo malo verjetna, kljub temu da živimo na potresno aktivnem območju. Še manj verjeten je nastanek otoka z ognjeniško dejavnostjo, saj je ta ugasnila že dolgo nazaj. "Medtem pa naše ozemlje vsekakor ponuja cel nabor zanimivih geoloških dogodkov. Lep in zelo zanimiv je primer reke Iške, ki je ob zadnjih velikih poplavah erodirala rečno dno, pri tem odprla kraško jamo v njeni podlagi in vanjo začasno poniknila," je dejal.

Takšni in podobni dogodki so za geologe nadvse zanimivi in tudi pomembni za geološko stroko, saj prispevajo k razumevanju kompleksnega razvoja našega planeta. "Njihovo proučevanje in eventualno napovedovanje pa lahko prepreči uničenje tako materialnih dobrin kot tudi človeških življenj," je sklenil Rožič.