SiolNET. Novice Novice
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kajfež Bogataj: Zaspali smo v boju s klimatskimi spremembami in sušo …

3

termometer

Tudi letošnja dolgotrajna suša ni presenečenje, prva opozorila so bila v javnosti že februarja, opozarja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

"Vremenska slika se je spremenila, cikloni, ki bi morali čez Slovenijo tudi v poletnih mesecih, so nas preprosto zaobšli," poudarja Kajfež Bogatajeva, ki priznava, da smo Slovenci neracionalni pri porabi vode. Katastrofalna suša je naredila svoje, tarnajo kmetje, stokajo vodarji, raven podtalnice je vse nižja, težavam kar ni videti konca. Prvi obilen dež najbrž ostaja bolj kot ne želja? Za nas klimatologe zdajšnja suša ni nobeno presenečenje. Že okoli deset let lahko sklepamo, kam se obračajo klimatski trendi. Tudi letošnja suša ni in ne more biti presenečenje. Prva opozorila so bila že februarja letos … Nismo bili pripravljeni nanje ali pa jih nismo jemali dovolj resno? Vedno je tako, da vsi pozabijo na sušo, ko pade prvi dež. Mi temu fenomenu pravimo hidroilogični ciklus. Ko je težava mimo, pade prvi dež, spet je vse pozabljeno. Pravzaprav je to tudi globalna značilnost in Slovenija ni neka posebnost. Jasno pa je, da so suše pogostejše. Sušna leta postajajo pogostejša. Kar štirinajst zelo resnih suš smo imeli v zadnjih 60 letih, v zadnjih desetih letih pa že štiri velike suše. Trend goščenja suš je v zadnjih desetih letih zelo opazen, pa ne samo pri nas, tudi v Evropi in v svetu. Kar seveda kaže tudi skok temperatur. Letošnji avgust je za tri do štiri stopinje toplejši, kot so bili avgusti med letoma 1971 in 2000 v Sloveniji … Izjemno visoke otoplitve so, kje so razlogi? Da, to je ta "čar" podnebnih sprememb, ko se ne spreminja samo ena stvar. Pri nas je zdaj trend manjših količin padavin, obenem pa je poleti tudi najbolj strm porast temperatur. Kaj ima temperatura z vodo? Jasno da večje izhlapevanje, pa seveda večji stres, če govorimo o kmetijski suši. Saj tudi če namakate rastlino (poljščino, op. p.) ob temperaturi 40 stopinj pri tleh, voda ne more dati ustreznega učinka. Realnost je, da imamo poleti manj padavin in višje poletne temperature.

Kje so razlogi za to? Posegi v prostor?

Osnovni problem so spremenjeni padavinski vzorci. Nam se dejansko spreminjajo sinoptične situacije ali, če hočete, vremenska slika se spreminja. Ciklonov, ki bi morali tudi iti čez Sloveniji v poletnih mesecih, preprosto ni, gredo po drugih poteh, drugje … več dežja pade na Škotskem in v skandinavskih državah, ne pa v centralni Evropi. Spremenjena sinoptična situacija pač ne da dežja, obenem pa spodbuja te visoke temperature. To je dejansko prapočelo suše. Seveda pa ne moremo vse suše vreči v en koš.

Jasno, ob kmetijski suši ne samo pri nas že bijejo plat zvona in napovedujejo velike podražitve hrane …

Pri kmetijski suši se vse zaplete, če imamo pač neprimerna tla. Drugi pomemben razlog so zemeljska tla. Na kakšnih tleh sejemo. Imamo tla, ki zadržujejo vodo, in prodnata in peščena tla, kjer voda pronica. Če kot kmetovalci izberemo neprimerna tla, je vse skupaj še slabše. Potem je poleg tega še kako pomembna izbira kultur (poljščin …), ki lahko še poslabša razmere, če je seveda zelo neodporna na dolgotrajno sušo. Potem pa na vrsto pridejo še podrobnosti (posegi v prostor), kako smo regulirali reke in gradili infrastrukturne objekte, vse to na koncu še poslabša razmere.

Tudi pri podtalnici?

Pri podtalnici je treba k vsemu povedanemu dodati še neracionalno obnašanje, skratka neracionalno porabo vode. Tam, kjer so se obnašali racionalno, je raven podtalnice relativno visoka, tam, kjer se je vodo pretirano trošilo, pa so težave. In to ne samo v Sloveniji, tudi globalno je tako. Vedeti je namreč treba, da imamo tudi ilegalno črpanje vode iz podtalnice …

Rešitev pa ni od nikoder?

Pri podtalnici imamo dva vidika. Prvi gre seveda v smer racionalnejše porabe vode, da se vode ne izgublja v vodovodnem omrežju. Dogaja se, da se velik del vode iz zajetja (podtalnice) do pipe izgubi. Tudi sedemkratnik je takšna izguba, kakršna količina vode priteče do pipe. Kar pomeni, da je treba nujno obnoviti vodovodno infrastrukturo. Več pozornosti pa bi morali v prihodnosti posvetiti tudi kakovosti vode, kar pomeni strog nadzor nad uporabo pesticidov in drugih kmetijskih preparatov.

Kje sicer vi vidite rešitve? Čudežne palčke najbrž nima nihče. Kako na hitro zadeve izboljšati v boju s sušo?

Če se ozreva na kmetijsko sušo, potem ni prva rešitev namakanje kmetijskih zemljišč, to je zadnja rešitev. Najprej je treba izbrati primeren kolobar, skratka vrsto kultur, če vemo, da bodo suše. Potem pa je treba z vsemi postopki, ki so na voljo, kmetijska tla primerno obdelati. Zadnje je šele namakanje, pa tudi namakanje ne more biti kar nekakšno, ampak samo kapljično namakanje, ki porabi malo vode. Vse povedano lahko uporabimo že za naslednji kmetijski ciklus prihodnje leto, da torej nekaj drugega seješ in drugače pripraviš kmetijsko zemljiško površino.

Kaj pa namakanje? V Sloveniji so možnosti za to, pa doslej te možnosti niso bile dodobra izrabljene?

Namakanje je seveda dolgoročni projekt, ker ne moreš namakati iz rek in podtalnice. Treba je zgraditi zadrževalnike vode. To pa zahteva pet ali celo več let, tudi do deset.

Zakaj se ni doslej to v večji meri izkoristilo?

Eno je zagotovo zgodovinsko dejstvo, da Slovenija z ekstremnimi sušami problemov ni imela. Bili smo pač razvajeni, vode je bilo dovolj, velikih suš ni bilo. Tudi v naši podzavesti ni nikoli bilo, da je treba z vodo varčevati. Drugi problem pri vsem tem pa je, da je voda neke vrste političen problem, saj nikoli nismo imeli ministrstva za vodo. Imamo pa kmetijsko ministrstvo, prej smo imeli okoljsko. Nikoli nismo imeli na ravni vlade strategije, kako ravnati z vodo, kaj šele medresorske skupine, ki bi se ukvarjala s problemom vode. Zato se nikoli ni nič premaknilo naprej. Tam, kjer imajo suše, imajo celo ministrstva za sušo. Zdaj pa bijemo plat zvona …

Kaj pričakujete v prihodnjih dneh in tednih, kakšnih obilnih padavin ni na obzorju.

Obilnih padavin ne bo. Ostrejše varčevalne ukrepe pri porabi vode bi morali sprejeti že precej prej.

Se lahko zgodijo redukcije pitne vode?

Jasno bi bilo treba tudi to narediti. Je pa seveda to zelo težko na višku turistične sezone, potem bi bil velik izpad prihodkov … tudi gasilsko problematiko je zdaj težko reševati. Zaspali smo v boju s klimatskimi spremembami in sušo. Neupravičeno smo zaspali, kajti opozarjalo se je …

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin