SiolNET. Novice Novice
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kaj če bi se Zemlja prenehala vrteti?

3

termometer

Če bi se naš planet okrog svoje osi prenehal vrteti nemudoma ali postopoma, življenja na njem v nobenem primeru ne bi čakalo nič dobrega.

Zemlja se okrog svoje osi po mnenju znanstvenikov vrti zaradi prvega Newtonovega zakona – predmet se bo premikal v določeno smer in z nespremenjeno hitrostjo, dokler nanj ne bo vplivala druga sila. Zemlja se vrti že, odkar obstaja, nastala pa je iz prav tako vrtečega se oblaka prahu okrog Sonca.

Vrtenja Zemlje ljudje ne moremo zaznati, saj je njegova hitrost konstantna, svoje doda tudi gravitacija, ki nas drži na tleh. A glede na Zemljino os se ves čas premikamo zelo hitro – na ekvatorju približno 1670 kilometrov na uro, na geografski širini Slovenije dobrih 1100 kilometrov na uro.

Če Zemlja močno pritisne na zavoro, je vsega konec Kaj bi se torej zgodilo, če se vrtenje Zemlje nenadoma ustavi? "To bi bilo katastrofalno," je v pogovorni oddaji Larryja Kinga pred dvema letoma dejal znani ameriški astronom Neil deGrasse Tyson. "Vsak človek, žival, predmet, ki nekako ne bi bil pritrjen neposredno na planet, na Zemljino skorjo, bi kot izstrelek odletel proti vzhodu," je pojasnil Tyson. Potegnil je vzporednico s prometno nesrečo: "Če se avto zaleti v betonsko steno, se voznik, ki ni pripet z varnostnim pasom, še vedno premika, zato se poškoduje ali umre."

V vesolje nas ne bi odneslo, saj je za pobeg Zemljini gravitaciji treba potovati s hitrostjo 40 tisoč kilometrov na uro. Tyson sicer vseeno meni, da nenadne zaustavitve Zemlje ne bi preživel nihče. Če že, pa bi za popolno takojšnjo eksterminacijo vsega živega poskrbeli orkani, močnejši od udarnega vala atomske bombe, in gigantski cunamiji, ki bi jih povzročili skoraj 1700 kilometrov na uro premikajoči se oceani.

Če bi med sunkovitim zaviranjem Zemlje nekdo živel na severnem ali južnem polu, bi morda celo odnesel celo kožo, saj bi se glede na Zemljino os prej komaj premikal. A kmalu bi imel druge težave.

Nastala bi nova celina in dva nova oceana, dan pa bi trajal eno leto Zemlja trenutno ni popolnoma krogla, temveč bolj spominja na košarkarsko žogo, na kateri nekdo sedi. Zaradi centrifugalne sile, ki jo povzroča vrtenje, je Zemlja na ekvatorju namreč malce izbočena. Če bi se vrtenje ustavilo, bi se vsa oceanska voda, ki jo centrifugalna sila zadržuje ob ekvatorju, na Zemlji, ki bi postopoma postala popolna krogla, razporedila na novo.

Znanstveniki inštituta Esri, ki razvija geografske informacijske sisteme, predpostavljajo, da bi stekla proti poloma, kjer je gravitacija najmočnejša. Nastala bi dva superoceana, severni in južni, ter ena sama celina, ki bi kot prstan obdajala celoten obseg Zemlje.

Dolžina dneva na Zemlji ne bi bila več odvisna od vrtenja, temveč samo od orbite našega planeta okoli Sonca. Dan bi zato trajal celo leto. Šest mesecev bi nas žgali sončni žarki, šest mesecev pa bi preživeli v popolni temi. Prav tako bi se prenehali menjavati letni časi. Znanstveniki sicer niso enotni, ali bi prenehanje vrtenja Zemlje vplivalo na nagib njene osi.

Tudi počasno ustavljanje vrtenja Zemlje bi najverjetneje povzročilo množično izumrtje Če bi se Zemlja ustavila počasi in bi ljudje nekako preživeli migracijo svetovnih oceanov na severni in južni pol ter se prilagodili novi dolžini dneva, težav za nas še ne bi bilo konec:

- Šest mesecev teme na vsaki strani Zemlje bi onemogočilo gojenje rastlin, ki za rast potrebujejo svetlobo, kar bi lahko botrovalo vsesplošni lakoti. - Zemljino magnetno polje bi lahko oslabelo ali celo povsem izginilo. Znanstveniki namreč predpostavljajo, da magnetno polje, ki nas varuje pred smrtonosnim sevanjem Sonca, nastaja kot posledica neodvisnega vrtenja zunanjega in notranjega jedra našega planeta, ki delujeta kot nekakšen dinamo.

Ali se vrtenje Zemlje dejansko upočasnjuje? Zemlja se res vrti vse počasneje, a razloga za paniko še ni. Dan za vsega 2,3 milisekunde vsako stoletje podaljša plimovanje, ki je posledica gravitacijskih sil med Zemljo, Luno in Soncem. Vrtenje lahko neznatno upočasnijo tudi močni vetrovi in orkani (kot je nedavna Patricija), ki s pihanjem "zavirajo" površino Zemlje, pospešijo pa ga lahko tektonski premiki oziroma potresi. Tako naj bi potres, ki je leta 2011 razdejal Japonsko, dan skrajšal za 1,8 mikrosekunde, ker je ogromno gmoto Zemljine mase premaknil malce bolj proti ekvatorju.

Viri: Nasa, Space.com, Esri, Esa

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin