Jedrska fuzija - energija prihodnosti?

Svetovna poraba energije skokovito narašča, ob tem pa so fosilna goriva omejena, prav tako pa škodijo okolju. Potreben je bogat in čist vir energije, zato pride v poštev predvsem fuzijska energija, ki je prihodnost, je na današnjem predavanju na Inštitutu Jožef Stefan (IJS) povedal vodja evropskega programa za razvoj fuzijske energije Tony Donne.

Potrebe po energiji naraščajo tudi na račun razvoja revnejših držav Donne je ob začetku predavanja opozoril, da smo v fazi skokovitega naraščanja prebivalstva, ki naj bi se skozi desetletja sčasoma umirilo. A več skrbi mora po njegovem mnenju povzročati dejstvo, da potrebe po energiji še izraziteje naraščajo predvsem na račun razvoja revnejših držav.

Še vedno prevladuje raba fosilnih goriv Vodja programa EUROfusion je pri tem opozoril še na vprašanje rabe fosilnih goriv, ki so vir več kot 80 odstotkov vse svetovne energije. Čeprav se delež čistih in obnovljivih virov viša, se v državah, kot sta Indija in Kitajska, veča tudi uporaba fosilnih goriv in je zato njihov delež pri svetovni proizvodnji energije približno enak kot pred 25 leti, je zatrdil Donne in dodal, da je zato potreben čist vir praktično neskončne energije.

Fuzijska energija bolj varna … Donne je pojasnil, da je mogoče z uspešno fuzijo dveh vodikovih izotopov, devterija in tritija, ustvariti veliko več energije kot z jedrsko fuzijo. Kot prednost fuzijske energije je navedel varnost. V fuzijskem reaktorju namreč zaradi narave procesa ni možnosti katastrofalne nesreče kot pri jedrskih reaktorjih, ki jih trenutno poznamo.

… in čista Prav tako bi bila ta energija čista, potrebne pa bi bile manjše količine goriva. V civilnem pridobivanju fuzijske energije prav tako ne bi bili v rabi materiali, ki so potrebni za proizvodnjo jedrskega orožja, zato ni nevarnosti širjenja tovrstnega orožja.

Poskusni fuzijski reaktor gradijo na jugu Francije Donne sicer sodeluje pri projektu Iter. Gre za poskusni fuzijski reaktor, ki se trenutno gradi na jugu Francije, pri projektu pa sodeluje skupno 34 držav. Prve preizkuse naj bi v njem začeli izvajati predvidoma leta 2024, če bo šlo vse po sreči, pa bo zmožen proizvesti desetkrat več energije, kot je potrebuje za svoje delovanje, oziroma 500 megavatov v primerjavi s 50 megavati. Te energije sicer ne bo mogoče uporabiti kot pri pravem reaktorju.

Znanstveniki upajo, da bo uspešno delujoči Iter pomemben mejnik na poti do polno delujočega komercialnega fuzijskega reaktorja. Donne je razložil, da proces proizvajanja fuzijske energije pred znanstvenike postavlja številne izzive, med drugim to, kako proizvesti potrebne količine tritija, ki ga v naravi ni in ga je treba umetno ustvarjati. A po Donnejevih zagotovilih je vse te izzive mogoče premagati.

Iter naj bi v primeri njegovega uspeha nasledil Demo, predvideni fuzijski reaktor, ki bi bil zadnja stopnja pred komercialnim reaktorjem ter bi lahko neprekinjeno proizvajal približno 2.000 megavatov energije.