Iz Sydneyja v London z letalom na gorivo iz plastičnih odpadkov

Britanski pilot Jeremy Rowsell se bo julija podal na pustolovsko potovanje, saj bo razdaljo med Sydneyjem in Londonom, torej 17 tisoč kilometrov, poskušal preleteti z letalom, ki ga bo poganjalo še nikoli preizkušeno gorivo na tako dolgi razdalji. Gorivo, s katerim bo natočil tank letala, je namreč narejeno samo iz plastičnih odpadkov.

Za ves polet bo porabil pet ton plastike Za izdelavo goriva, potrebnega za polet, bo porabil pet ton že uporabljene plastične embalaže in druge plastike, ki se je nabrala v smeteh. Uporabili pa bodo samo plastiko, ki je ne morejo več reciklirati in ki bi drugače končala na odlagališču.

Dublinsko podjetje Cynar bo s posebno metodo piroliza plastiko, večinoma narejeno iz nafte, destiliralo v gorivo za letalo. Piroliza je sicer do okolja prijazna metoda, saj ne onesnažuje zraka. Iz petih ton plastike bodo tako dobili 3800 litrov goriva, dublinsko podjetje pa je prepričano, da je gorivo iz odpadne plastike veliko bolj čisto in tudi cenejše kot goriva, ki jih uporabljajo druga letala.

Čeprav so gorivo, pridobljeno iz plastike, že preizkusili na avtomobilih, pa za letala prirejeno gorivo še ni bilo preizkušeno.

Letel bo na nadmorski višini 1500 metrov Rowsell bo pri svojih 41. letih vzletel v Sydneyju, nato bo preletel Azijo, Bližnji vzhod in Evropo, pristanek v Londonu pa načrtuje šest dni pozneje. Z enomotornim letalom tipa Cessna 172 bo pri hitrosti 185 kilometrov na uro na dan preletel približno 2500 kilometrov, pričakuje pa, da bo letel vsaj 15 ur na dan, če bo v London želel priti v šestih dneh. Potoval bo na nadmorski višini 1500 metrov, kar je veliko nižje kot potniška letala, ki na dolgih letih letijo na 12 tisoč metrih nadmorske višine, piše Telegraph.

Rowsell, ki je sicer ljubiteljski pilot in po poklicu zavarovalniški agent, se je za ta polet odločil zato, da bi osvestil javnost o novi tehnologiji, ki raziskuje nove, predvsem pa do okolja prijazne načine letenja, obenem pa manjša tudi kup plastičnih odpadkov, ki se v našem okolju kar kopičijo. "Videl sem priložnost, kako povezati pustolovski duh s tehnološko inovacijo zgodnjih pionirjev, ki so se pred mnogo leti spopadali s podobnimi težavami," je povedal za Telegraph.

Če bo polet uspešen, bodo lahko rešene nekatere okoljevarstvene težave "Letalstvo vodi tehnologijo, zakaj je ne bi vodil s tem gorivom? Če bo naš načrt uspel, bomo lahko rešili kopico okoljevarstvenih težav naenkrat," je še prepričan 41-letni Rowsell, ki se bo med letom verjetno spopadel s kar nekaj logističnimi težavami, saj letalo ni narejeno za tako dolge polete. Moral bo natančno preračunati, kdaj narediti postanek, takrat bo lahko v letalo natočil le določeno količino goriva, hkrati pa bo prenočeval v bližini mesta svojega pristanka.

Njegov polet bo imel predvidoma 16 postankov, in sicer v Bundabergu in Darwinu v Avstraliji, na Baliju, v Džakarti in Medanu v Indoneziji, v mestu Chang Mai na Tajskem, v Chittagongu v Bangladešu, New Delhiju v Indiji, Karačiju v Pakistanu, Muscatu v Omanu, Abu Dabiju v Združenih arabskih emiratih, Amanu v Jordanu, Kairu v Egiptu, na Rodosu v Grčiji, v Nici v Franciji in nazadnje še v Londonu.

Skrbi ga, ker bo v dosegu granat na raketni pogon Težje bo predvideti vremenske razmere, pri tako nizki nadmorski višini pa bo moral tudi uspešno leteti med gorami. Rowsell, ki je po rodu Britanec in živi v Avstraliji, pa je zaskrbljen tudi zaradi nekaterih drugih, bolj nenavadnih nevarnosti. "Ko bom letel tako nizko, bom v dosegu granat na raketni pogon. Verjetno bo malo verjetno, da bi me sestrelili, ker se bom izognil Siriji, ampak je strašno razmišljati o tem, kako ranljiv bom pravzaprav," je povedal Rowsell, ki je, čeprav je ljubiteljski pilot, opravil kar nekaj tveganih poletov z enomotornim letalom, zato se zaveda nevarnosti, ki jim bo izpostavljen.

Nekateri letalski pionirji so med podobnimi poleti tvegali tudi svoja življenja. Leta 1933 je že Charles Kingsford Smith, ki je bil pilot med prvo svetovno vojno, preletel pot med Sydneyjem in Londonom, vendar pa dve leti pozneje izginil, ko je letel med Indijo in Singapurjem. Bert Hinkler, ki je prvi letel sam med Anglijo in Avstralijo že leta 1928, se je pet let pozneje ubil, ko je treščil v Apenine.

Polet premika tehnološke meje Rowsell se je sicer že pripravil na vse mogoče scenarije, ki bi se lahko zgodili med letom, vadil pa je tudi svoje odzive, če bo letalo na primer padlo v vodo. "Zgodnji pionirji so me veliko naučili, nekateri piloti so namreč verjeli, da bi lahko letala koristila človeški rasi. Kot so oni premikali meje tehnologije, tako jo bo tudi ta polet," je po poročanju Telegrapha povedal Rowsell, ki je dodal, da je pomembna lekcija tudi pogum zgodnjih pionirjev. "Njihov pogum je kot opomnik, da imam odgovornost do zemlje, ki jo naseljujemo, zato moramo izumiti nove načine za uporabo nove tehnologije."