Hrvaški jamarji razširili največjo kraško jamo na dobrih 27 kilometrov

Preiskali so novih 299 metrov v skrajnjem jugovzhodnem delu velebitskega podzemlja na globini 700 metrov in razširili raziskani sistem jame na 27.154 metrov.

Do konca leta 2011 je bil najdaljši jamski sistem v Dinarskem krasu v sestavi Postojnske jame v Sloveniji, ki skupaj z Otoško jamo, Magdaleno, Pivko in Črno jamo meri 20.620 metrov kanalov.

Ves jamski sistem bi lahko razširili na več deset kilometrov Hrvaški speleologi so jamo Kita Gaćešina odkrili leta 2004, v desetih letih pa so različna speleološka društva opravila več kot 90 raziskav največjega speleološkega objekta na Hrvaškem. Medtem so našli več kot 27 kilometrov jamskih kanalov.

Speleologi pričakujejo, da bodo morda lahko v enotni sistem povezali tudi drugi dve veliki jami na tem območju, Burinka in Munižaba, ter Cerovačke pećine nedaleč od Gračca. Tako bi ves jamski sistem razširili na več deset kilometrov.

Na tem območju bi lahko bilo okoli 25 tisoč jam Dinarski kras je tudi največji kraški svet v Evropi, po geološki in biološki raznovrstnosti pa tudi eno od najpomembnejših in najznačilnejših kraških območij na svetu.

Natančnega podatka o številu speleoloških objektov v Dinarskem krasu sicer ni, po mnenju strokovnjakov pa bi bilo lahko na tem območju okoli 25 tisoč jam, v katerih se skriva najbogatejši dom podzemne favne na svetu.