Četrtek, 14. 8. 2014, 11.45
11 mesecev, 2 tedna
Evropski zakoni o zeleni energiji ogrožajo poldrugi milijon britanskih delovnih mest
Mnenja o obetih in učinkih zelene energije ostajajo deljena. Zelena energetska politika in zelena delovna mesta obljubljajo mnoge prednosti, a le ob znatnih naložbah in subvencijah. Ali je cena previsoka in ali so jo posamezniki, podjetja in države pripravljeni oziroma sploh zmožni plačevati?
Evroskeptična skupina Business for Britain sicer priznava, da ni (samo) Bruselj odgovoren za britansko energetsko politiko. Zelo verjetno bi Združeno kraljestvo uvedlo podobne ukrepe tudi, če ne bi bilo del Evropske unije, pri uvajanju nekaterih dragih energetskih politik pa celo prekaša Evropsko unijo, a kljub temu ima Združeno kraljestvo razmeroma nizko ceno energije v primerjavi z mnogo članicami Evropske unije, so še zapisali v svojem zadnjem poročilu. Toda to ne sme zamegliti dejstva, da Evropska unija z uvajanjem dragih energetskih politik dviguje ceno energije.
Omenjeni britanski časnik opozarja, da lastniki britanskih vetrnih elektrarn te dni zaradi zelo vetrovnega vremena in sočasne zmanjšane porabe električne energije prejemajo rekordno visoke zneske subvencij za to, da svoje elektrarne – izklopijo. Samo v enem dnevu v tem tednu so tako prejeli 2,8 milijona funtov (dobrega 3,5 milijona evrov) za odklop svojih generatorjev, saj električno omrežje ne more prevzeti vseh količin elektrike, ki so ga te dni proizvedle britanske vetrne elektrarne, te so večinoma na Škotskem. To je skoraj dvakrat večji znesek, kot bi ga te elektrarne prejele kot subvencijo, če bi v istem obdobju proizvajale električno energijo, kar je več kot zadosten razlog za nezadovoljstvo nasprotnikov energetske politike vetrnih elektrarn.
Zagovorniki obnovljive energije imajo drugačne številke: zaradi obvladovanja vetrne energije in posledičnega uravnovešanja britanskega elektroenergetskega omrežja je povprečno britansko gospodinjstvo v enem letu plačalo le okrog 0,65 funta (82 evrskih centov) več. Nasprotniki jih opozarjajo, da subvencije zajemajo veliko več in da bo povprečno britansko gospodinjstvo za električno energijo zato v naslednjih petih letih moralo odšteti okrog 425 funtov (skoraj 535 evrov) več.
Saj ne, da nismo tako oderuških deležev dajatev že vajeni pri pogonskih gorivih, a se prepogosto pozablja, da visoka cena energentov prej ko slej pusti posledice tudi na cenah drugih izdelkov in storitev ter na koncu tudi na (vedno bolj praznih) denarnicah potrošnikov.
Po nekaterih ocenah so Španci na področju vetrnih elektrarn že izgubili 20 tisoč delovnih mest, za nekaj več kot 55 tisoč španskih posameznikov, družin in manjših podjetij, ki so verjeli obljubam svoje vlade o nerealno visokih subvencijah in investirali v sončne elektrarne, so izgube najbrž še večje. V obdobju cvetočega gospodarstva pred približno desetimi leti je Španija namenjala znatna sredstva subvencioniranju zelene energije, zaradi česar so se tam vetrne in sončne elektrarne množično in hitro razvijale, zdaj pa ima zeleni energetski trg te pirenejske države zaradi subvencij, čeprav močno okleščenih, izpad v višini 26 milijard evrov.
Ekonomski analitiki še opozarjajo, da retroaktivnost pri krčenju subvencij vnaša negotovost na finančne trge in pošilja slab signal morebitnim naložbenikom, medtem ko dozdajšnji investitorji v špansko zeleno energijo posegajo tudi po pravnih poteh za zaščito svojih pravic in kapitala. Še en dokaz, da še tako dobra pobuda ob neustrezni izvedbi doseže prav nasproten učinek.