Evropski zakoni o zeleni energiji ogrožajo poldrugi milijon britanskih delovnih mest

Mnenja o obetih in učinkih zelene energije ostajajo deljena. Zelena energetska politika in zelena delovna mesta obljubljajo mnoge prednosti, a le ob znatnih naložbah in subvencijah. Ali je cena previsoka in ali so jo posamezniki, podjetja in države pripravljeni oziroma sploh zmožni plačevati? BfB: Draga energija odganja proizvodna podjetja Britanska proizvodna podjetja plačujejo do devet odstotkov več za energijo zaradi evropske politike zelene energije, predvsem zaradi subvencij, namenjenih vetrnim elektrarnam in drugim oblikam zelene energije. Prav zato je ogroženih 1,5 milijona delovnih mest, je še sporočila vplivna skupina britanskih poslovnih voditeljev. Ocenjujejo še, da se utegne do leta 2030 ta delež povečati do 16 odstotkov, s čimer bi utegnili še bolj otežiti konkurenčni položaj britanskih in evropskih proizvajalcev na zelo zahtevnem svetovnem trgu. Energetsko intenzivna podjetja bodo zato zagotovo razmišljala o selitvi v tiste dele sveta, kjer bodo stroški zanje nižji, so še opozorili.

Evroskeptična skupina Business for Britain sicer priznava, da ni (samo) Bruselj odgovoren za britansko energetsko politiko. Zelo verjetno bi Združeno kraljestvo uvedlo podobne ukrepe tudi, če ne bi bilo del Evropske unije, pri uvajanju nekaterih dragih energetskih politik pa celo prekaša Evropsko unijo, a kljub temu ima Združeno kraljestvo razmeroma nizko ceno energije v primerjavi z mnogo članicami Evropske unije, so še zapisali v svojem zadnjem poročilu. Toda to ne sme zamegliti dejstva, da Evropska unija z uvajanjem dragih energetskih politik dviguje ceno energije. Subvencija tudi za izklop Kot še poroča britanski časnik The Telegraph, skupina Business for Britain ocenjuje, da bi skupni stroški britanskega gospodarstva za spoštovanje energetskih zakonov Evropske unije utegnili doseči 93,2 milijarde funtov (dobrih 117 milijard evrov). V ta znesek so zajeli tudi politiko subvencij, ki bo veljala še naslednjih nekaj desetletij.

Omenjeni britanski časnik opozarja, da lastniki britanskih vetrnih elektrarn te dni zaradi zelo vetrovnega vremena in sočasne zmanjšane porabe električne energije prejemajo rekordno visoke zneske subvencij za to, da svoje elektrarne – izklopijo. Samo v enem dnevu v tem tednu so tako prejeli 2,8 milijona funtov (dobrega 3,5 milijona evrov) za odklop svojih generatorjev, saj električno omrežje ne more prevzeti vseh količin elektrike, ki so ga te dni proizvedle britanske vetrne elektrarne, te so večinoma na Škotskem. To je skoraj dvakrat večji znesek, kot bi ga te elektrarne prejele kot subvencijo, če bi v istem obdobju proizvajale električno energijo, kar je več kot zadosten razlog za nezadovoljstvo nasprotnikov energetske politike vetrnih elektrarn.

Več mnenj, več izračunov Toliko bolj, ker so morali v istem dnevu nameniti še 1,13 milijona funtov (dobrega 1,4 milijona evrov) klasičnim proizvajalcem električne energije za uravnovešanje celotnega britanskega elektroenergetskega omrežja. Drugače menda ne gre, dokler ga ne bodo okrepili z izboljšavami, kot je milijardo funtov vredna podmorska povezava Western Link, ki bo zagotavljala zanesljivo distribucijo obnovljive energije iz Škotske po vsem Združenem kraljestvu.

Zagovorniki obnovljive energije imajo drugačne številke: zaradi obvladovanja vetrne energije in posledičnega uravnovešanja britanskega elektroenergetskega omrežja je povprečno britansko gospodinjstvo v enem letu plačalo le okrog 0,65 funta (82 evrskih centov) več. Nasprotniki jih opozarjajo, da subvencije zajemajo veliko več in da bo povprečno britansko gospodinjstvo za električno energijo zato v naslednjih petih letih moralo odšteti okrog 425 funtov (skoraj 535 evrov) več. Elektrika po poti pogonskih goriv S podobnimi pomisleki se srečujejo tudi v Nemčiji, kjer so ugotovili, da nemška gospodinjstva za zelene subvencije letno prispevajo 30 milijard evrov in da jih v naslednjih štirih letih lahko doleti celo do 13 odstotkov višja cena elektrike. Dajatve in davki že zdaj predstavljajo dobro polovico cene nemške elektrike, do leta 2018 pa bi se ob uresničitvi najbolj črnih cenovnih scenarijev utegnil povzpeti na 60 odstotkov.

Saj ne, da nismo tako oderuških deležev dajatev že vajeni pri pogonskih gorivih, a se prepogosto pozablja, da visoka cena energentov prej ko slej pusti posledice tudi na cenah drugih izdelkov in storitev ter na koncu tudi na (vedno bolj praznih) denarnicah potrošnikov. Odpuščanja zaradi neuresničljivih obljub Primer Španije pa dokazuje, da niso samo denarnice posameznikov tiste, ki trpijo zaradi preambiciozne politike subvencioniranja zelene energije. Varčevalni ukrepi (tudi) v tej državi so dodobra načeli državno blagajno, iz katere so se zato po letu 2008, ko se je poglobila gospodarska kriza, subvencije za zeleno energijo zmanjšale med 12 in 40 odstotkov, poroča tiskovna agencija France Presse. Posledice so neizogibne: proizvajalci vetrnih elektrarn odpuščajo delavce, imetniki velikih solarnih elektrarn na podeželju so pred zlomom. Obeti niso nič kaj dobri, saj utegne nova energetska reforma porezati subvencije za nadaljnjih od 10 do 20 odstotkov.

Po nekaterih ocenah so Španci na področju vetrnih elektrarn že izgubili 20 tisoč delovnih mest, za nekaj več kot 55 tisoč španskih posameznikov, družin in manjših podjetij, ki so verjeli obljubam svoje vlade o nerealno visokih subvencijah in investirali v sončne elektrarne, so izgube najbrž še večje. V obdobju cvetočega gospodarstva pred približno desetimi leti je Španija namenjala znatna sredstva subvencioniranju zelene energije, zaradi česar so se tam vetrne in sončne elektrarne množično in hitro razvijale, zdaj pa ima zeleni energetski trg te pirenejske države zaradi subvencij, čeprav močno okleščenih, izpad v višini 26 milijard evrov.

Ekonomski analitiki še opozarjajo, da retroaktivnost pri krčenju subvencij vnaša negotovost na finančne trge in pošilja slab signal morebitnim naložbenikom, medtem ko dozdajšnji investitorji v špansko zeleno energijo posegajo tudi po pravnih poteh za zaščito svojih pravic in kapitala. Še en dokaz, da še tako dobra pobuda ob neustrezni izvedbi doseže prav nasproten učinek.