Evropejci smo se smradu trdovratno oklepali

Vsaka kultura se opredeljuje sama in s tem seveda svoj odnos do čistega oziroma nečistega v najširšem smislu, torej tudi v religioznih in družbenih pravilih. Stari Grki in sploh Rimljani so na primer osebno higieno postavili na pedistal in jo razvili v čisto uživaštvo. Prva znamenita rimska kopališča so zgradili 312 let pred našim štetjem in z nadaljnjo gradnjo so postala zelo priljubljena. Nekatera javna kopališča so bila tako velika, da so lahko naenkrat sprejela tudi do šest tisoč ljudi. Vključevala pa so tudi predavalnice, umetnostne galerije in sobe za molitve. Ob njih so bile zgrajene javne hiše in trgovine. V javnih kopališčih so se sklepali posli, tam se je jedlo in pilo, obrekovalo in se spogledovalo. V srednjem veku je bil odnos do čistega oziroma nečistega diametralno nasprotje grškemu in rimljanskemu pogledu na svet. Kopati se na njihov način je bil odraz hedonizma in nespodobnosti. Devicam so v tem obdobju svetovali, naj se ne kopajo, ker bi to kazalo na njihovo zanimanje za videz. Sveti Frančišek Asiški je menil, da je neumito telo nekakšna, sicer smrdljiva značka pobožnosti. Kraljica Isabella Kastiljska pa se je nekoč pohvalila, da je imela v življenju le dve kopeli, ob rojstvu in pred poroko. Fizična umazanost je postala znak moralne čistosti. Najbolj umazano obdobje v evropski zgodovini, ko so naši predniki umirali v lastnem smradu, pa je zagotovo konec srednjega veka, ko je zanemarjanje osebne čistoče in higiene na sploh pripeljalo do izbruha kuge.

Evropejci smo se svojega smradu oklepali ljubosumno trmasto in zelo dolgo. Šele v 19. stoletju je v modo postopoma prišlo prepričanje, da je zaudarjati pravzaprav neolikano. Ko je medicinska sestra Florence Nightingale med krimsko vojno dokazala, da je z osebno higieno mogoče omejiti bolezni in umrljivost med vojaki, je umazanijo za primitivno razglasila ameriška državljanska vojna. Vsak vojak na novi celini je tako dobil paket za osebno higieno in prevladalo je prepričanje, da umazana oseba ne more biti dober vojak. Čistoča se je začela povezovati z redom in disciplino. Toda Evropa tradicije umazanije še kar nekaj časa ni hotela opustiti in tako so se naše prababice in pradedki še vedno spraševali, zakaj bi se kopali, če so zdravi. Vendar je na koncu morala popustiti tudi stara celina, saj si nikakor ni bilo mogoče več zatiskati oči pred dejstvom, da je higiena človeku izboljšala in podaljšala življenje, dandanes tako vsekakor ni več vprašanje, ali se moramo umivati ali ne, temveč katera mila so za naše telo najprimernejša.