Svetovni dan Zemlje, ki ga obeležujemo 22. aprila, je letos v znamenju prilagajanja na podnebne spremembe, in to v povezavi z globalnim varovanjem naravnih virov - predvsem vode.
Obeleževanje dneva zemlje presega nacionalne meje in globalno povezuje ljudi in narode sveta. Slogan letošnjega dneva je Obrazi podnebnih sprememb, opozarja pa na dejstvo, da so podnebne spremembe že povsod prisotne in vplivajo na življenjske razmere po vsem svetu.
Posledice podnebnih sprememb se vse bolj množijo
Iz dneva v dan je teh vplivov in njihovih posledic več, na srečo pa se množijo tudi napori ozaveščenih ljudi, da je treba za življenju prijazno okolje ukrepati, poudarjajo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje.
Ker se posledice podnebnih sprememb množijo tudi zaradi vseh drugih obremenitev okolja, je treba po navedbah ministrstva sprejeti usklajene in premišljene ukrepe, ki temeljijo na znanju in etiki. Samo s skupnimi močmi se namreč lahko uspešno soočamo z vsemi temi izzivi, poudarjajo.
"Ukrepati je potrebno predvsem na gospodarski ravni"
Na ministrstvu tudi opozarjajo, da se podnebnih sprememb že dolgo ne dojema več kot le okoljski problem, ampak tudi in predvsem kot razvojni izziv, saj prehod na nizkoogljično družbo zahteva ukrepanje predvsem na gospodarski ravni, ob pravilni izvedbi pa lahko prinese nov zagon gospodarstva in nova delovna mesta.
Prilagajanje na podnebne spremembe je tudi vprašanje z močno moralno in etično komponento, ker bodo najhuje prizadete najmanj razvite države, ki ne prispevajo veliko k podnebnim spremembam, ter seveda prihodnje generacije.
"Voda ni običajna tržna dobrina"
S podnebnimi spremembami pa so neločljivo povezane vode, ki predstavljajo nenadomestljiv naravni vir, življenjski prostor in vir številnih dejavnosti, pravijo na ministrstvu. Voda namreč ni običajna tržna dobrina, temveč dediščina, ki jo je treba varovati, saj so vodni viri omejeni.
Z vodo je zato treba ravnati skrbno, celovito in trajnostno, da jo ohranjamo v ustrezni količini in kakovosti, so prepričani na ministrstvu.
Voda pa je, poleg ključne življenjske funkcije, tudi bistveni element gospodarskega in družbenega razvoj ter vzdrževanja ekosistema preko ohranjanja naravnega vodnega cikla, postaja pa tudi čedalje bolj omejena dobrina.
Vodo ogroža predvsem večanje števila ljudi in naraščujoča urbanizacija
Povečevanje števila prebivalstva in naraščajoča urbanizacija, intenzivno kmetijstvo, povečevanje rabe vode v industriji in pri pridobivanju energije obremenjujejo razpoložljive vodne vire. Poraba vode se je zadnjih 50 letih podvojila, medtem ko je kakovost vode zaradi onesnaževanja v povprečju upadla.
Voda je povezana z varnostjo v najširšem smislu, ki zadeva ne samo nacionalno varnost države, temveč vključuje tudi vidik družbene odgovornosti in solidarnosti ter zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb ljudi. Kot strateška dobrina lahko spodbuja konflikt ali sodelovanje, pojasnjujejo na ministrstvu.
4
