SiolNET. Novice Novice
0

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Božična jelka, venček in jaslice - imate vse?

0

termometer

Okrašeno drevo, adventni venček, jaslice, dobrote, darila in še marsikaj. Na ta družinski praznik se pripravljamo ves december. Praznično vzdušje si pričaramo z raznoliko simboliko.

Praznik v Katoliški, Protestantski in večinoma Pravoslavni cerkvi zaznamuje spomin na Jezusovo rojstvo. Katoliki in evangeličani po našem, gregorijanskem koledarju božič obhajajo 25. decembra, pravoslavci pa 7. januarja.

Božič je izrazito družinski praznik. Družine naj bi si po starem izročilu na ta dan vzele čas samo zase, za skupno druženje. Obiski so zato dobrodošli šele dan po božiču, 26. decembra.

Ves december praznični čas oznanjajo in spremljajo številni simboli, ki jih povezujemo z božičem. Ker je božič zelo priljubljen praznik, se je simbolika razširila tudi med ljudmi, ki se nimajo za verne. Nekateri okrasijo zgolj drevo in se obdarujejo, drugi postavijo tudi jasli.

Jaslice

Jožef in Marija sta v Betlehem prišla, ko je bila Marija že visoko noseča. Ker nista dobila prenočišča, sta se zatekla v hlev, kjer je Marija rodila Jezusa in ga položila v jasli.

Začetnik jasli je bil sveti Frančišek Asiški, ki je po prihodi iz Egipta v Italiji leta 1220 postavil jaslice iz slame. Prve cerkvene jasli so na Slovenskem postavili jezuiti v Ljubljani, in sicer leta 1644.

Adventni venček

Kadilo

Po stari krščanski navadi sveti večer nastopi, ko cerkve odzvonijo avemarijo. Praznovanje se začne s prenašanjem prižganega kadila po domu in s škropljenjem blagoslovljene vode. Kadilo pomeni Kristusa, voda pa njegov blagoslov za življenje ljudi.

Voščilnice smo Slovenci pošiljali med prvimi

Voščilnice naj bi začeli pošiljati v stari Avstriji. Ker smo bili tedaj Slovenci v avstroogrski monarhiji, spadamo med prve narode na svetu, ki so si pošiljali božične voščilnice.

Čeprav je tehnologija povzročila več kot 50-odstotni upad količine pisem v primerjavi z letom 2008, je navadnih naslovljenih pošiljk decembra za skoraj tri milijone več od običajnega povprečja v preostalih mesecih.

Polnočnice in devetdnevnice

Devetdnevnica v resnici traja osem dni, lahko je samostojna ali z mašo. Pojejo se hvalnice, del nje je procesija z lučkami in prepevanjem pesmi, ki opisuje Marijino in Jožefovo pot v Betlehem.

Obdarovanje

Rimljani so verjeli, da bodo darila v obliki medu in sadežev pomagala, da bo prihodnje leto dobro in uspešno. Za srečo so si podarjali zlatnike, pa tudi zimzelene veje, ki so simbol zdravja in moči.

Darila danes postavimo pod smrečico, zanje zapravimo različno veliko denarja.

Veliko idej za darila – tudi tista v zadnjem hipu, ko so trgovine med prazniki zaprte - lahko najdete na prazničnem sejmu. Pokukali smo na ljubljanske stojnice in preverili, kaj nam ponujajo.

Božiček

Lik Božička izhaja iz Združenih držav Amerike. Nizozemski priseljenci so podobno kot pri nas praznovali svetega Miklavža. Temu so se pridružila še druga izročila, predvsem iz Skandinavije in prvič je bil mit objavljen leta 1823 v pesmi z naslovom Noč pred božičem. Božiček je bil z rdečo obleko prvič narisan v reklamni akciji Coca-Cole leta 1931.

Božična zvezda

Božična pšenica

V plitve posodice posadimo mlado žito in ga postavimo k jaslim ali na mizo. Navada je povezana z verovanjem, da bo s sajenjem tega žita letina prihodnje leto obilnejša. Sejemo ga pred božičem in ga pustimo rasti vse do svetih treh kraljev ali do svečnice.

Ker smrečica nekoč ni bila znana, je bilo razširjeno krašenje z različnim zelenjem, tudi z žitom.

Bela omela

Pomembnost mesnih jedi med prazniki

Praznovanje največjih zimskih praznikov je bilo povezano z uživanjem mesnih jedi iz sveže svinjine ali drugih mesnih izdelkov - kolin, saj je bila prehrana večine slovenskega prebivalstva v preteklosti pomanjkljiva in enolična. Koline so še danes marsikje na podeželju največji domači praznik. Ker je bil nekoč vsak praznik povezan z določenim kosom svinjskega mesa, so jih pogosto organizirali ravno v predbožičnem času.

Božična peka

Božični kruh se je obdržal še iz predkrščanske dobe. Pri nas je znanih več vrst kruha, vse pa imajo posebne lastnosti in prinašajo zdravje, moč in energijo. Pečejo se božični kolači, štruce, sadni kruh, medenjaki, piškoti in izdelujejo medene hišice, okrašene s sladkarijami.

Božične pesmi in koledovanje

Koledovanje izvira iz rimskih časov. Prvi dan leta so Rimljani imenovali calandee in na ta dan sov hrupnih sprevodih hodili po mestu, peli in plesali. Vaški fantje in godci so po slovenskih vaseh prepevali pesmi kolednice in na ta način vas združevali v skupnem prazniku. V zameno za odpete pesmi so prejeli darove, ki so jih pozneje skupaj pojedli in v družbi prijateljev pričakali novo leto.

Najbolj znana pesem je sveta noč

Sveta noč je ena najbolj priljubljenih pesmi. Nastala je za božič leta 1818 v Oberndorfu pri Salzburgu in od takrat doživela že več bolj ali manj uspešnih priredb.

Tri ure glasbene podlage za božično večerjo

V družbi najbližjih ali ob počitku in razvajanju, ki si ga boste privoščili sami vam bodo prav prišle najbolj znane božične pesmi, ki jih lahko poslušate tudi ob večerji.

Slovenski božični glasbeni venček

Seznam skladb vas bo popeljal skozi pomembnejše slovenske božične pesmi od klasičnih do priljubljene Bele snežinke in Silvestrskega poljuba.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin