Bo na Savi v Brežicah zraslo prvo pristanišče?

Na Brdu pri Kranju poteka zasedanje pogodbenic Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu, ki jo sestavljajo predstavniki vseh držav, skozi katere reče reka Sava (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Srbija). S sporazumom urejajo režim plovbe za celotno porečje Save, gospodarski razvoj, upravljanje z vodami in varstvo okolja.

Razvoj trajnih potencialov Save

Kot je sporočil Aleš Bizjak z Inštituta za vode Republike Slovenije, so predstavniki dopoldne pregledovali preteklo dveletno delo, moto srečanja pa je bila skupna skrb za izboljšanje kakovosti življenja v savskem bazenu. Sava kot tudi vsaka druga mejna reka predstavlja prekomejno razvojno os, ki je še posebej aktualna v času gospodarske krize.

Glavna skrb srečanja je zato namenjena trajnostnemu razvoju, predvsem varovanju vodnih virov in rabe trajnostnih virov energije, predvsem v smislu multimodalnih transportnih rešitev: "Gre za to, da vidimo slovensko vlogo pri tem. Savo vidimo kot možnost za zagotavljanje trajne poplavne varnosti in obvladovanje suš, za ponovni zagon plovbe, obnovljiv vir energije in rekreacijskih potencialov. Savo vidimo kot multimedij in naša naloga je, da se uskladimo in da te potenciale naravnamo trajnostno." V tem pogledu sopodpisnicam Slovenija prinaša evropsko poslanstvo in artikulirati razvoj na način, ki ga poznajo v drugih razvitih državah.

Sava tudi znotraj Donavske strategije

Drug poudarek srečanja je namenjen izzivu območja reke Save kot koridorja za trajnostni razvoj in promocijo subregionalnega pristopa za Donavsko strategijo, ki jo je Evropska unija sprejela za obdobje od leta 2012 do 2020 in za katero je namenjenih okrog 20 milijonov evrov. Znotraj nje so po besedah Bizjaka zarisani raznovrstni projekti, ki se tičejo tudi savskega bazena, zato želijo enotno pristopiti k aktiviranju zanjo, oprli pa so se na načrt upravljanja porečja reke Save, ki nastaja na Savskem sekretariatu v Zagrebu v okviru Mednarodne komisije za Savski bazen.

Pristanišče v Brežicah in kolesarska steza od izvira do izliva

Bizjak je še poudaril, da želijo na današnjem zasedanju promovirati tudi projekt Krško–Zagreb, s katerim bi se radi prijavili za Donavsko strategijo. Zavedajo se dejstva, da Okvirni sporazum o Savskem bazenu obsega samo del Podonavja, zato želijo projekt prikazati kot pilotsko aplikacijo načrtov Donavske strategije: "Vidimo dobro možnost za sodelovanje, saj ta prostor omogoča veliko – gradimo spodnjesavsko verigo hidroelektrarn, prav tako Hrvaška, radi bi postavili prvo pristanišče na Savi v Brežicah (Sava je namreč plovna od Beograda do Siska, mi pa bi plovnost radi podaljšali do Brežic), osnovali rekreacijsko os in postavili kolesarsko stezo od izvira do izliva v Beogradu, za kar je delovna skupina že potrjena.

Zakaj Okvirni sporazum o Savskem bazenu? Sava je pomembna prometna pot in hkrati največja ohranjena površina za zadrževanje poplavnih voda, zajetih v sistem obrambe pred poplavami. To veliko prednost so evropske države domala povsem izgubile z intenzivno pozidavo obrečnega prostora. Priključitev reke Save sistemu plovnih poti Evrope bo spet vzpostavila sistem, ki ga je balkanski prostor v medsebojnih vojnah v 90. letih močno izgubljal. Omogočila bo možnosti za gospodarski razvoj in prispevala k vsesplošni krepitvi odnosov in sodelovanja med podpisnicami.