Arso: Kakovost zraka v Sloveniji ni skladna z evropsko zakonodajo

Dejal je, da kakovost zraka ni v skladu z evropsko zakonodajo. Največji problem predstavljajo delci PM10, ki so dokazano škodljivi zdravju. Letošnjo zimo zrak čistejši V Sloveniji imamo težave s trdimi delci PM10 (delci, ki so manjši od 10 mikronov) predvsem v zimskih mesecih. Vir onesnaženja s temi delci so predvsem zimska kurišča. "Zimski meseci imajo manj padavin, kotline so manj prevetrene in prihaja do preseganj. Letošnjo zimo je veliko čistejši zrak, saj smo bili deležni več padavin in prevetrenosti," je na posvetu z naslovom Ali Slovenija dosega cilje na področju kakovosti zraka? še pojasnil Knez. Ob tem je opozoril, da država zamuja s sprejemanjem ukrepov za zmanjševanje onesnaženosti zraka in dodal, da lahko največ za čistejši zrak naredi vsak posameznik. "Pri kuriščih vse več ljudi uporablja tudi vprašljive energente, slabo pripravljena drva in podobno," je izpostavil in poudaril pomen osveščanja javnosti. Delci prodrejo v zgornje dihalne poti V Evropi je kar 90 odstotkov prebivalcev velikih mest izpostavljenim presežnim vrednostim PM10, je poudaril Peter Otorepec z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ). Kot je pojasnil, ti delci prodrejo v zgornje dihalne poti, medtem ko delci, ki so manjši od 2,5 mikrona (PM2,5) prodrejo v celoten organizem in med drugim vplivajo na jetra, srčno-žilni sistem. V Sloveniji je po Otorepčevih besedah dve petini otrok izpostavljenih negativnim vplivom povišanih letnih koncentracij PM10. Znanje o vplivih trdih delcev v zraku pa se vse bolj širi, saj po najnovejših raziskavah vplivajo tudi na živčevje in na srce ter ožilje. Če bi bil zrak v Ljubljani čistejši za 20 odstotkov, bi po Otorepčevi oceni prebivalci živeli štiri mesece dlje, če pa bi kakovost zraka v prestolnici dosegala zahteve Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), pa 1,5 leta dlje.