Sobota, 23. 3. 2013, 15.11
9 let, 2 meseca
8 mogočnih rek, ki ne dosežejo več morja

Letošnji svetovni dan voda, ki smo ga praznovali 22. marca, je nosil geslo Mednarodno leto sodelovanja pri gospodarjenju z vodami. Pri ameriški reviji National Geographics so ob tem pripravili popis osmih mogočnih rek, ki so zaradi iztrošenosti na robu obstoja.
Kolorado Reka Kolorado je ena od najbolj prometnih rek na svetu. Je vir vode za kar 30 milijonov ljudi, na svoji dolžini 2.300 kilometrov pa ima obilo jezov in odtokov. Zaradi pretiranega izkoriščanja za kmetijstvo, industrijo in komunalo reka Kolorado le redko še priteče do svoje delte v kalifornijskem zalivu. Približno ena desetina pretoka pride do Mehike, kjer je ravno tako pomemben dejavnik lokalnega kmetijstva. Oblikovala se je iniciativa, ki bi znova regenerirala usihajočo se delto in pomembne ekosisteme, ki jih vzdržuje, veliko škode pa je že narejene.
Ind Vir pitne vode za skoraj ves Pakistan, hitro rastočo državo z več kot 170 milijoni prebivalcev. Reka podpira približno 90 odstotkov vsega kmetijstva te suhe pokrajine, močno jo izkoriščajo industrija in gospodinjstva. Gre za eno od najbolj mogočnih rek na svetu, njen vodotok pa danes ne zmore več doseči oceana v pristanišču v Karačiju. Z oženjem struge umira tudi biodiverziteta – gre za območje, kjer živijo številne ogrožene živalske vrste, med drugim tudi rečni delfin.
Amu Darja in Sir Darja Zgodba rek Amu Darja in Sir Darja je zgodba Aralskega jezera. Nekdaj eno od največjih jezer na svetu s površino več kot 68 tisoč kvadratnih kilometrov se že 50 let nenehno krči, danes je njegova površina približno 10-krat manjša. Aralsko jezero sta nekoč napajali dve reki, in sicer Amu Darja na jugu in Sir Darja na severu. Sovjetska zveza se je leta 1960 namreč odločila, da bo začela namakanje step in v Kazahstanu in Uzbekistanu gojila bombaž in pšenico. Sistem je bil neučinkovit, danes pa reki več ne dosežeta jezera, ki bo v prihodnjih letih povsem izginilo.
Rio Grande Ena od najdaljših rek v Severni Ameriki označuje večino meje med ameriško zvezno državo Teksas in Mehiko. Ne zasluži pa si več imena Grande, saj le še ena petina zgodovinskega pretoka doseže Mehiški zaliv, v preteklem desetletju pa ga nekaj let sploh ni dosegla. ZDA in Mehiko je tako ločeval le pas peska in ograje. Močvirja, ki jih je v preteklosti napajala reka, izginjajo, s tem pa tudi vmesni postanki za ptice selivke.
Rumena reka Druga najdaljša reka na Kitajskem in šesta najdaljša na svetu. Nekoč je pomenila zibelko zgodnje kitajske civilizacije s kompleksno zgodovinsko pomembnostjo. V preteklosti je pogosto poplavljala, leta 1931 tudi v katastrofičnih dimenzijah, saj je takrat življenje izgubilo več milijonov ljudi. Zaradi preusmeritev, ki jih je za potrebe kmetijstva izvajala kitajska vlada, se je njen vodotok skozi leta zelo zmanjšal. Leta 1997 tako vode v vsem spodnjem toku ni bilo kar 270 dni, kar je imelo usodne posledice za življenje v tem delu reke.
Tista Le 315 kilometrov dolga reka, ki se napaja s snegom himalajskega gorovja, teče skozi indijsko zvezno državo Sikkim in se izliva v reko Brahmaputra. Reko imenujejo kar življenjska črta Sikkima, irigacija pa jo je v preteklih letih tako načela, da se je skoraj povsem izsušila. Na tisoče kmetov in ribičev je tako izgubilo svojo oskrbo z vodo in vir hrane. Indijska vlada se kljub temu ne odpoveduje svojim načrtom, da na reki zgradi še več jezov, ki bi dobavljali elektriko. Geologi opozarjajo, da se lahko zaradi teže sedimentov, ki bi se začeli nabirati kot posledica novih gradenj, sproži močno potresno delovanje.
Murray Strokovnjaki menijo, da je lahko porečje avstralske reke Murray kot nazoren prikaz, kaj se bo zgodilo s preostalimi sušnimi regijami, če se bo ozračje še naprej segrevalo, prebivalstvo pa povečevalo. Gre za najdaljšo in najpomembnejšo avstralsko reko, ki sega od avstralskih Alp prek celinskih ravnin do indijskega oceana ob mestu Adelaide, nekateri pa jo imenujejo kar "skleda hrane" za državo. Vendar izkoriščanje z namakanjem slabi njen vodotok, s tem se povečuje slanost, kar škodi tako oskrbi s pitno vodo kot primernosti za nadaljnje kmetijsko obdelovanje. Začaran krog torej.